Luknjasta meja

Da bo migrantska kriza tudi v prihodnje krojila (politično) dogajanje v veliki evropski družini, je razvidno tudi iz ostre izjave državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica. Ta je opozoril, da bo Slovenija, če hrvaška stran ne bo učinkoviteje zajezila nelegalnega prečkanja državne meje, posegla po ukrepih, ki si jih nihče ne želi. »Na neki način bi to pomenilo zaprtje schengenske meje s Hrvaško,« je nadaljeval.

O tem, kaj to v praksi pomeni, obstajajo za zdaj le različne interpretacije, tudi špekulacije. A dokler so te napovedi bolj sredstvo za politično taktiziranje, s katerim naj južna soseda dobi jasnejši signal, da je vzrok za tisoč nelegalnih prebežnikov, vsak mesec ujetih na slovenski strani meje, preveč luknjasta zelena meja, razloga za skrb bržkone še ni.



Zaradi migrantske krize je Evropska unija na preizkušnji, na kakršni še ni bila. Prav neenotnost držav, nepripravljenih razporediti si bremena beguncev in migrantov, bo problem še poglabljala. Po najbolj črnogledih napovedih to pomeni začetek konca EU.

Ker ni (in je še dolgo ne bo, če sploh kdaj) enotne evropske migrantske politike, bodo države pri varovanju meja ravnale sebično. To bo glede na Šefičeve napovedi počela tudi Slovenija. Tudi zato, ker bi, denimo, bavarski notranji minister na mejo s Slovenijo poslal Frontex. Stališče Slovenije je tu jasno. Naloga Frontexa je varovanje zunanjih meja Evropske unije in ne schengenskega območja, za to je soodgovorna Slovenija.

Če se spomnimo začetka migrantske krize, je tudi Madžarska opozarjala, da je pritisk nelegalnih prebežnikov prevelik, od Evrope pa kaj dosti pomoči ni dobila, le signal: »Zavarujte meje!« In so jih. Dokler bo to edini način reševanja tovrstne problematike, bo imela Evropa velike težave.