Mašenje lukenj

Ustavno sodišče (US) bo v četrtek nadaljevalo obravnavo ene od zadev, ki so povezane z zakonom o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja (Zopni). Gre za zahtevo ljubljanskega okrožnega sodišča v zadevi Tošić, ko je sodnik v ponovljenem sojenju v zadevi Balkanski bojevnik tik pred izrekom sodbe prekinil odločanje in se obrnil na US.

Zakon namreč mnoge bega, tudi sodnike. Zato ima US na mizi dvanajst zahtev za presojo zakona, prej omenjena je še edina »institucionalna«. Druge so vložili posamezniki, ki jim grozi začasna zaplemba oziroma odvzem premoženja, ki so ga po prepričanju tožilstva pridobili nezakonito.

Ko je maja 2012 Zopni, tudi kot odziv na tajkunske zlorabe, začel veljati, so se kmalu začeli pojavljati dvomi, da si je država – zakon ji omogoča, da na podlagi finančne preiskave in v kasnejših civilnih postopkih dokazuje nezakonitost premoženja – pot do sicer legitimnega cilja tlakovala pravilno. Torej na način, da bodo vsi postopki, povezani z odvzemom premoženja, zdržali ustavnosodne premisleke.

Že začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora ima namreč svoj namen: odpraviti je treba nevarnost, da tega premoženja po končanem pravdnem postopku ne bi bilo več mogoče odvzeti. Toda, ker gre za poseg v pravico do zasebne lastnine, mora sodišče opraviti strogi test sorazmernosti in dovoliti začasno zavarovanje le v tisti meri, da zagotovi učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora in prepreči neupravičeno bogatitev posameznikov na protipraven način. Pri tem mora upoštevati, da stvarni obseg začasnega zavarovanja zajema le toliko premoženja, pridobljenega v določenem obdobju, kot je vrednost premoženja nezakonitega izvora.

US je prejšnji teden ljubljanskemu višjemu sodišču v zadevi Zagožen tovrstni napotek že dalo. Toda stvar obdolženca je, da dokaže, da je bil s svojimi legalnimi dohodki sposoben pridobiti premoženje, ki ga ima. V nasprotnem velja, da je bilo to pridobljeno nezakonito. Država je torej zaradi obrnjenega dokaznega bremena v boljšem izhodiščnem položaju kot tisti, ki morajo varovati svoje premoženje.

Kaj je torej tisto, kar bega? Najprej to, ali je Zopni nesorazmerno posegel v lastninsko pravico posameznika? Če ni, ali so povsem jasni vsi dokazni standardi, ki so potrebni za odvzem premoženja? Če so, ali zakon povsem nedvoumno razlikuje med zakonito in nezakonito pridobljenim premoženjem? Predvsem na ta vprašanja naj bi po dveh letih, odkar je prvič prejelo zahtevo za oceno ustavnosti zakona, odgovorilo US. In to še v sedanji sestavi. V igri je namreč preveč milijonov evrov, da bi si lahko država privoščila tožbe za vračilo premoženja in povračilo škode, če bi se pokazalo, da je zakon, ki ga je spisala, (deloma) neustaven. Še posebej ob podatku, ki ga poudarja minister Goran Klemenčič, da je naša država (brez Zopnija) že zdaj izpostavljena sporom, katerih višina je dve milijardi evrov.