Med slabim in dobrim

Ena najpomembnejših ustanov za prihodnost Slovenije in blagostanje državljanov Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je šele dobro začela operativno delovati, pa je pri davkoplačevalcih že izgubila vso verodostojnost. Če se po jutru dan pozna ...

Tuji strokovnjaki, ki so bili v Slovenijo pripeljani – kako ironično – v imenu večje kredibilnosti, morajo bolj kot o upravljanju slabih terjatev odgovarjati na očitke. O visokih stroških za zunanje svetovalce. O plači dveh izvršnih direktorjev, ki je štirikrat višja od plače predsednice vlade. O več kot enomesečnem delu Torbjörna Må nssona brez pogodbe, čeprav se je v tem času predstavljal kot vršilec dolžnosti izvršnega direktorja. O konfliktu interesov med Må nssonom in skandinavsko svetovalno družbo Quartz+co.

Utemeljenost očitkov dodatno krepi odločitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je primer DUTB iz preventivnega prekvalificirala v preiskovalnega. KPK je namreč pregledala vse svetovalne pogodbe, ki jih je sklenila DUTB, njen celotni denarni tok od ustanovitve, postopek zaposlovanja in zapisnike vseh sej upravnega odbora. Ugotovitve so skrb vzbujajoče, je Delu razkril predsednik KPK Goran Klemenčič. Zato bo morala biti potrditev ali opustitev sumov nepravilnega delovanja slabe banke med glavnimi nalogami novega senata protikorupcijske komisije.

Ob tem ne gre prezreti okoliščin, v katere je država marca lani pahnila vodstvo DUTB. Nenehno prelaganje začetka prenosov terjatev, za kar se je treba zahvaliti tudi Bruslju, je v slabo banko vnašalo zmedo. Vodilni v DUTB so bili zato kljub večmesečnemu teku v prazno v nenehni časovni stiski.

Precej pomembneje od svetovalcev je, kako bo slaba banka upravljala prenesene terjatve. DUTB bo namreč močno vplivala na slovensko gospodarstvo in prihodnja razmerja moči pri nas. Komu bodo reprogramirali posojila in koga poslali v stečaj? Kako bodo reševali podjetja? Koga bodo imenovali v nadzorne svete in uprave? Komu bodo prodajali podjetja in po kakšni ceni?

Direktorji v slovenski slabi banki so prav gotovo strokovni in izkušeni, obe vrlini pa sta v Sloveniji še kako dobrodošli. Vprašanje je, kako se bodo tujci znašli v slovenskem politično-gospodarskem okolju, prepletenem z lobističnimi lovkami. Čeprav je mogoče slišati, da so v pogajanjih z DUTB že tekle solze, je nesporno, da so se Švedi in Britanec znašli v kalnem močvirju in ne vedo, s katere strani jih bo poskušal zagrabiti krokodil. »Dejstvo, da nekdo prihaja iz tujine, še ni zagotovilo, da bo deloval neodvisno. Ne zato, ker bi bil sam odvisen, ampak ker slovenskega sistema ne pozna in je potem lahko lahek plen takih ali drugačnih lobijev, ki jih morda jemlje tudi dobronamerno,« je opozoril tudi Klemenčič.

»Po jutru se dan pozna« ali »slab začetek, dober konec«? Kateri rek bomo čez leta, ko bo DUTB zaprla svoja vrata, uporabili v časopisnem naslovu, ni odvisno le od vodstva DUTB. Predvsem mora država zagotoviti, da slaba banka ne bo – slaba.