Mešana trgovina politike

Nova koalicijska pogodba je podobna trgovini z mešanim blagom. Za vsakogar nekaj. Desus je dobil zagotovilo, da ne bo posegov v pokojnine. PS infrastrukturne projekte, SD dovolj nejasno dikcijo o »razumni« privatizaciji, DL boj proti korupciji. Hkrati je besedilo tako ohlapno pri najspornejših temah – zlasti o usodi Teša 6 –, da večjih zapletov v prihodnjih tednih, ko bo koalicija pilila zadnje podrobnosti, ne bi več smelo biti. Potem ko je v preteklih dneh že kazalo, da bodo pogajanja o novi pogodbi izostrila le razlike in stopnjevala konflikte med vladnimi strankami, je četverica zdaj očitno le našla formulo, s katero bi si lahko kupila čas do rednih volitev. Največji zmagovalec je sicer, vsaj na prvi pogled, spet Karl Erjavec, toda tudi to v slovenski koalicijski praksi ni nobena posebnost.

Pogodba je seveda samo najmanjši skupni imenovalec različnih političnih interesov in sporočilo javnosti. Srečanje političnega vrha je bilo za premierko Bratuškovo pomembno predvsem zato, ker je potrebovala soglasje koalicije za zapolnitev kadrovskih vrzeli v vladni ekipi. Tudi v tem primeru je bil ključna oseba predsednik Desusa, ki je edini zahteval rekonstrukcijo celotne vlade. Pričakovati je, da bo Bratuškova zdaj zelo hitro predlagala kandidata za ministra za zdravje, ki skoraj zagotovo ne bo zdravnik, ampak strokovnjak za porabo javnega denarja. In ker je koalicija strnila vrste, ima več možnosti za politično preživetje tudi minister Samo Omerzel, ki ga konec meseca čaka interpelacija.

Pod črto: koalicija bo novo pogodbo podpisala in Bratuškovi bo verjetno le uspelo zapolniti vladne vrste – če seveda katerega od ministrov ne preseneti še kakšna korupcijska zgodba. Toda trdnost politične pomiritve je odvisna od konteksta družbene realnosti. Šesto krizno leto, ki bo eno najtežjih doslej, se šele začenja.