Mimohod tehnokratov
Italija ima dolgo, predolgo tradicijo nepolitičnih, tehničnih premierov.
Odpri galerijo
Politik, kakršen je zdaj najvplivnejši Matteo Salvini, zna predvsem groziti, to je slaba novica za slovensko-italijanske odnose. KARIKATURA: Marko Kočevar
V samo nekaj dneh je Italija dobila že drugega mandatarja, politični krizi se je pridružila institucionalna. V nedeljo zvečer je propadel mandat profesorja Giuseppeja Conteja, izbranca Gibanja 5 zvezd in Lige, včeraj opoldne je Kvirinal predlagal, naj vlado sestavi ekonomist Carlo Cottarelli. Vmes je voditelj populistične stranke Luigi Di Maio zahteval uvedbo postopka za predsednikovo odstavitev. Prehod v tretjo republiko pete lige je kaotičen celo za nenehno kaotične italijanske politične razmere.
Pomisleki predsednika Sergia Mattarelle so umestni. Imenovanje evroskeptičnega ministra na ključni položaj v vladi vznemirja Evropo, ECB in finančne trge, »spread«, to je razlika med donosnostjo italijanskih in nemških obveznic, se je povečal na več kot 230 točk. Šef države, ki ima vlogo varuha stabilnosti, je zato dal veto na imenovanje Paola Savone, teoretika izhoda iz evra, kar je poglobilo notranjepolitično krizo. Za premiera je spet v igri nevtralno, tehnično ime. Smo pri vprašanju bistva demokracije.
Italija ima bogato tradicijo nepolitičnih, tehnicističnih vlad – institucionalnih kreatur. V minulega četrt stoletja se jih je v palači Chigi zvrstilo veliko, od Carla Azeglia Ciampija in Lamberta Dinija v devetdesetih, do zelo nedavnih. Nihče med zadnjo četverico premierov ni bil izvoljen: ne Mario Monti ne Enrico Letta niti Matteo Renzi in Paolo Gentiloni. To nekaj pove o vitalnosti italijanske demokracije.
In s kolikšno pozornostjo opazuje dogajanje na zahodni meji Slovenija? Politik, kakršen je zdaj najvplivnejši Matteo Salvini, zna predvsem groziti, to je slaba novica za slovensko-italijanske odnose.
Pomisleki predsednika Sergia Mattarelle so umestni. Imenovanje evroskeptičnega ministra na ključni položaj v vladi vznemirja Evropo, ECB in finančne trge, »spread«, to je razlika med donosnostjo italijanskih in nemških obveznic, se je povečal na več kot 230 točk. Šef države, ki ima vlogo varuha stabilnosti, je zato dal veto na imenovanje Paola Savone, teoretika izhoda iz evra, kar je poglobilo notranjepolitično krizo. Za premiera je spet v igri nevtralno, tehnično ime. Smo pri vprašanju bistva demokracije.
Italija ima bogato tradicijo nepolitičnih, tehnicističnih vlad – institucionalnih kreatur. V minulega četrt stoletja se jih je v palači Chigi zvrstilo veliko, od Carla Azeglia Ciampija in Lamberta Dinija v devetdesetih, do zelo nedavnih. Nihče med zadnjo četverico premierov ni bil izvoljen: ne Mario Monti ne Enrico Letta niti Matteo Renzi in Paolo Gentiloni. To nekaj pove o vitalnosti italijanske demokracije.
In s kolikšno pozornostjo opazuje dogajanje na zahodni meji Slovenija? Politik, kakršen je zdaj najvplivnejši Matteo Salvini, zna predvsem groziti, to je slaba novica za slovensko-italijanske odnose.
