Mini privatizacija, tlakovana s skrbjo za paciente
Če bi javna bolnišnica naročala storitve pri zasebni kliniki več kot zgolj izjemoma, bi to bilo za javno zdravstvo pogubno.
Odpri galerijo
V celjski bolnišnici so osnutek pogodbe za morebitno sodelovanje z zunanjimi izvajalci pripravili za vsak primer. Z zasebno kliniko Dvorec Lanovž (na fotografiji aparat iz Lanovža) so že sodelovali in jim plačali 15 odstotkov manj, kot so dobili od ZZZS. FOTO: Špela Kuralt/Delo
V času, ko vsi seštevajo, koliko so opravili v iztekajočem se letu, je celjska bolnišnica člane sveta zavoda seznanila z osnutkom pogodbe, ki omogoča, da bo bolnišnica sodelovala z drugimi zdravstvenimi izvajalci. Za točno določene storitve. Drage storitve, ki jih od letos izvajajo tudi na zasebni kliniki Dvorec Lanovž, kamor je iz celjske bolnišnice odšel eden od specialistov radiologije.
Morda bolnišnici lahko verjamemo, da so hoteli le dobro pacientom. Ker se jim je marca pokvaril aparat, takrat je bil le en, in jim je Lanovž pomagal, so hoteli preprečiti take situacije, ko bi morali rešitev iskati z danes na jutri. Osnutek pogodbe naj bi bil tako nekakšen protokol, kako ravnati. Pogodbo bodo lahko sklenili s komerkoli. Dejstvo, da Lanovž ne le, da je zasebna klinika, ampak da nima niti koncesije, vodstva ne moti, saj to omogoča zakon.
Ta teden smo v bolnišnici poslušali, kako je javno zdravstvo na prvem mestu, kako bodo razvijali stroko in da bo taka pogodba le za vsak primer. Kako je mogoče, da niso za vsak primer vsako leto ministrstva zaprosili za nakup novega aparata? Ta je star že 14 let! Ministrstvo je celjski bolnišnici prav letos kupilo nov aparat, zanj odštelo 1,2 milijona evrov. Tako lahko predvidevamo, da še enega aparata jutri ne bodo dobili, a malo moteče je, da se v bolnišnici na morebiten nakup ne pripravljajo. S tako zasebno rešitvijo niti ni tako nujno. Dejstvo je, da so s tem za paciente res poskrbeli. Če pa bi tako pogodbo izvajali več kot zgolj izjemoma – kaj izjemoma pomeni, bi morali še doreči –, bi bilo za javno zdravstvo pogubno.
Postavlja se tudi vprašanje, kaj bodo zaposleni, če se bo njihovo osnovno delovno orodje pokvarilo in bo njihovo delo opravila zasebna klinika, počeli v bolnišnici. Bodo šli na dopust ali kar na zasebno kliniko, kjer pogodbeno že sodelujejo trije zdravniki in pet inženirjev iz celjske bolnišnice? To je še en problem, ki ga bo očitno treba sistemsko rešiti, saj bolnišnica svojih zaposlenih ne more toliko dodatno plačati, da se jim drugje ne bi bolj izplačalo. Morda pa je prav zato treba s še večjo skrbnostjo paziti, da zaposleni nimajo razloga, da bi odhajali drugam. Če v osnutek pogodbe zapišeš, da bo nekdo tretji za bolnišnico lahko opravljal tudi tiste storitve, ki jih bolnišnica še ne opravlja, si lahko prepričan, da teh storitev bolnišnica ne bo nikoli opravljala. Strokovnjak, ki nima izziva, na takem delovnem mestu ne bo ostal.
Celjska bolnišnica je načrtovala 7500 magnetnih resonanc, ker so mislili, da bodo nov aparat dobili prej kot avgusta. To je sicer slabih tisoč pregledov več, kot imajo pogodbe z ZZZS. In če pri vsakem pregledu ostane sto evrov, ne glede na to, ali delo opravi bolnišnica sama ali pač nekdo drug zanjo, je to za sto tisoč evrov manjša izguba ob koncu leta. Direktorji so odpadali že za manj.
Morda bolnišnici lahko verjamemo, da so hoteli le dobro pacientom. Ker se jim je marca pokvaril aparat, takrat je bil le en, in jim je Lanovž pomagal, so hoteli preprečiti take situacije, ko bi morali rešitev iskati z danes na jutri. Osnutek pogodbe naj bi bil tako nekakšen protokol, kako ravnati. Pogodbo bodo lahko sklenili s komerkoli. Dejstvo, da Lanovž ne le, da je zasebna klinika, ampak da nima niti koncesije, vodstva ne moti, saj to omogoča zakon.
Ta teden smo v bolnišnici poslušali, kako je javno zdravstvo na prvem mestu, kako bodo razvijali stroko in da bo taka pogodba le za vsak primer. Kako je mogoče, da niso za vsak primer vsako leto ministrstva zaprosili za nakup novega aparata? Ta je star že 14 let! Ministrstvo je celjski bolnišnici prav letos kupilo nov aparat, zanj odštelo 1,2 milijona evrov. Tako lahko predvidevamo, da še enega aparata jutri ne bodo dobili, a malo moteče je, da se v bolnišnici na morebiten nakup ne pripravljajo. S tako zasebno rešitvijo niti ni tako nujno. Dejstvo je, da so s tem za paciente res poskrbeli. Če pa bi tako pogodbo izvajali več kot zgolj izjemoma – kaj izjemoma pomeni, bi morali še doreči –, bi bilo za javno zdravstvo pogubno.
Postavlja se tudi vprašanje, kaj bodo zaposleni, če se bo njihovo osnovno delovno orodje pokvarilo in bo njihovo delo opravila zasebna klinika, počeli v bolnišnici. Bodo šli na dopust ali kar na zasebno kliniko, kjer pogodbeno že sodelujejo trije zdravniki in pet inženirjev iz celjske bolnišnice? To je še en problem, ki ga bo očitno treba sistemsko rešiti, saj bolnišnica svojih zaposlenih ne more toliko dodatno plačati, da se jim drugje ne bi bolj izplačalo. Morda pa je prav zato treba s še večjo skrbnostjo paziti, da zaposleni nimajo razloga, da bi odhajali drugam. Če v osnutek pogodbe zapišeš, da bo nekdo tretji za bolnišnico lahko opravljal tudi tiste storitve, ki jih bolnišnica še ne opravlja, si lahko prepričan, da teh storitev bolnišnica ne bo nikoli opravljala. Strokovnjak, ki nima izziva, na takem delovnem mestu ne bo ostal.
Celjska bolnišnica je načrtovala 7500 magnetnih resonanc, ker so mislili, da bodo nov aparat dobili prej kot avgusta. To je sicer slabih tisoč pregledov več, kot imajo pogodbe z ZZZS. In če pri vsakem pregledu ostane sto evrov, ne glede na to, ali delo opravi bolnišnica sama ali pač nekdo drug zanjo, je to za sto tisoč evrov manjša izguba ob koncu leta. Direktorji so odpadali že za manj.
