Misija (ne)mogoče

Trije novi ministri so potrjeni. Od njih sta dva, ki bosta zasedla vitalne in za prihodnost presodne resorje, eden pa stoji kot politični davek na naporno vladno koalicijo. Metod Dragonja in Alenka Trop Skaza, dva ministra, prvi za gospodarstvo, druga za zdravstvo, sta zapolnila kritično vrzel, kakršna v vsej globini pravzaprav pomeni obolelo jedro slovenskih javnih financ. Na eni strani imamo potrebe gospodarstva, ki so vpisane v dolg do tako imenovane plave, to je liberalne Slovenije, na drugi strani imamo potrebe socialne države, ki se je po zdravstvu očitno finančno upehala na menedžerski tradiciji pajdaškega socializma. Kaj storiti?

Že v izhodišču ne dvomimo, da ljudska porota v pravdni zadevi upehane države skupni imenovalec problema išče po merilu dobronamernosti. Seveda je lakmusov papir zanjo korupcija in odnos tako predsednice vlade kot obeh na novo imenovanih ministrov do nje.

Povejmo kar naravnost: prva ministrica in ministrica za zdravje v svojih predstavitvah v parlamentu o tem nista bili prepričljivi. Četudi jima (še) ni mogoče očitati lobijske vpletenosti v hobotnično omrežje tistih, ki s prirejenim sistemom javnega naročanja izčrpavajo javno zdravstvo, takšna mlačnost v prioritetah vsekakor vzbuja dvome in ljudi napeljuje v trpnost pri podpori aktivnih ukrepov z druge strani, to pa je pri potrebnih reformah, ki bodo ljudi bodisi udarile po zdravstvenih pravicah bodisi po denarnici.

Premierki verjetno nekako ni mogoče očitati nedobronamernosti. Mogoče pa ji je že očitati, da je nedosledna in da ima zelo meglen odnos do prve prioritete države, ta pa je v popolni transparentnosti javnih financ in v povsem nepopustljivem odnosu do bodisi sistemske bodisi politične korupcije. Ljudje to opazujejo in si mislijo svoje. Ne le v zdravstvu, tudi v gospodarskih zadevah se širijo glasovi o nepreglednosti in koruptnosti starega vzorca in starega kova. Zadnji primer je včerajšnje odprto pismo predsednika Zaresa Pavla Gantarja, ki premierko opozarja na dogajanja okoli Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Povečuje se vtis, da je DUTB le prazna lupina, ki daje formalnopravni okvir za različne finančne operacije subjektov, ki so organizirani v netransparentno povezanih svetovalnih družbah in premreženi z ljudmi, ki so po ciljih DUTB v konfliktu interesov.

Premierka niti glede na meritve javnega mnenja – tako je videti – še ni čisto dobro spoznala, da se je s svojo stranko (PS) vred že približala političnemu zatonu in da se v drugem polčasu svojega vladnega prvenstva približuje svojemu koncu. Razen, seveda ...

Zmagovita formula njenega političnega preživetja, celo zmage je paradoksalna: le če bo glede na lobije naredila politični »samomor« in storila to, kar je prav, ji lahko uspe. Ljudje imajo ovce preštete in so pripravljeni na novo osamosvojitev Slovenije, vendar pri tem nikomur več ne bodo dovolili niti trgovanja z orožjem niti umazanega finančno-lastniškega dobičkarstva. Tako preprosto je, in vendar se pri sedanji vladi in pri premierki to za zdaj kaže kot misija nemogoče.