Na neznanem terenu

V sodobnem življenju le malo stvari tako razdvaja kot ekonomija. Pri moráli smo se že zdavnaj navadili na vse mogoče: sodobna finančno- gospodarska politika pa vključuje tudi politiko in ideologijo, ob katerih nam še vedno lahko zavre kri. In ko nas udari po žepu, je konec celo ljubezni.

Tudi zato najbrž nobenemu evrskemu davkoplačevalcu ne bi smelo biti vseeno, kaj se bo dogajalo z gigantskim nakupovanjem državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev, ki ga je v četrtek naznanila Evropska centralna banka (ECB). Dejstvo pa je, da je ECB zdaj na neznanem terenu. Če sta se ameriška in britanska centralna banka nakupovanja obveznic in drugih vrednostnih papirjev lotili na začetku finančne krize, se ECB podobnih ukrepov loteva šele ob njenem drugem zaostrovanju, evrsko območje pa nima enega samega trga obveznic, ampak devetnajst. Še več, ZDA so se tudi takoj lotile obračuna s slabimi bankami, zviševanje cen nepremičnin, ki je sledilo, je tam spodbuda potrošnji, v Evropi prej zavora. Tu je še Japonska, ki se kljub svojemu zasipavanju finančnega sistema z denarjem le s težavo vleče iz gospodarskega zastoja.

Da tudi evrskih gospodarstev ne more postaviti na noge le denar, nenehno opozarja celo predsednik ECB Mario Draghi. Tudi ob naznanitvi kvantitativnega sproščanja je evrske države pozval, naj nadaljujejo strukturne reforme za boljše pogoje poslovanja. ECB kupuje čas z ukrepi, ki bodo koristni za vsako državo posebej in s tem tudi za celotno evrsko območje, nastopiti pa mora vsaka prestolnica sama. Za banke, velike izvoznike in državne proračune bo zdaj tako in tako poskrbel Mario Draghi.

Države, ki bodo povečevale svojo konkurenčnost, bodo lahko tudi mirneje spremljale prepire o koristnosti ali škodljivosti kvantitativnih sproščanj, ki se bodo zanesljivo nadaljevali z vso ostrino. Medtem ko zagovorniki verjamejo, da so stare denarne dogme že zdavnaj med pokojnimi in da že globalizacija omejuje morebitne stranske učinke takih ukrepov, so drugi prepričani, da je ZDA in Evropo v veliko recesijo privedlo prav preveliko zadolževanje, zato dodatne poplave denarja ne morejo biti pravi odgovor. Nekateri investitorji napovedujejo, da bo morala tudi ameriška centralna banka (Fed) nadaljevati nakupovanja obveznic, čeprav bi zdaj že raje celo dvigala obresti, sploh pa gospodarska rast in zaposlovanje tudi tam nista takšna, kakršna bi morala biti v pravih obdobjih gospodarskega okrevanja.

Bližajo se še drugi pretresi in grške volitve, kjer bodo v nedeljo najverjetneje zmagali nasprotniki dogovorov te države s svojimi upnicami, niti niso na prvem mestu. Po usodnosti jih močno presegajo zaostrovanja v Ukrajini, pri tem pa celo najresnejša krizna območja niso edino, kar maje tako evrske kot druge države. Z globalizacijo in neverjetnim razvojem tehnologij pridobivamo vsi, oba zgodovinska procesa pa prinašata tudi negotovosti, ki plašijo. Medtem ko opazujejo, v katero smer se bo razvijala denarna politika, bodo pametne vlade poskrbele, da bodo njihovi državljani zmagovalci, ne poraženci razvoja.