V nadaljevanju preberite:  

V črno-belem svetu (politične tragikomedije) se, sploh na spletu, vsi spoznajo na vse, ampak zares na vse. A ne le to, v svetu, ki je razdeljen na dan in noč, na svetlino in temino, ljudje celo vedo, kaj se drugim plete po glavi, vidijo jim naravnost v možgane, globoko v misli, in to še preden bi bile artikulirane. V takem svetu, ko je vsem jasno vse, ko vsi povedo vse, ko vsi vedo vse (zlasti na twitterju), ni več zapletenih dilem in nerazvezljive kompleksnosti. V takem okolju dveh nasprotnih si bregov je najbrž res krasno, kajti dvomi se razkadijo kot najbolj nežna jutranja meglica ob prvih močnih žarkih sonca. V takem prostoru, kjer so vse nalepke že polepljene, se bržkone sedi trdno v sedlu, kajti končno se ve, kdo je iz pravega plemena in kdo iz napačnega, kdo je kavbojec in kdo indijanec, prijatelji si neutrudno prikimavajo in se trepljajo po rami, ne gledajo si konstruktivno pod prste, ampak nerazumno skozi prste. Tudi najbolj neprimerne neumnosti so navijaško sprejete, češ hec mora biti, kak faux pas pa tudi, logika roka roko umije cveti, kdor je ne dojame in politično ne prevzame, odleti, lojalnost se pač plača in izplača. Pa je res toliko ideološke manipulacije, človeške nesramnosti ali samo preproščine, uboštva v intelektu? Optimistično je upati, da večina morda le še ni izgubila spodobnosti in razuma.

Tudi v Franciji imajo nov sestav narodne skupščine, spodnjega doma parlamenta, in imajo novo predsednico: Yaël Braun-Pivet je prva ženska v francoski zgodovini, ki je bila potrjena na ta izjemno pomemben položaj v državi.