Naj raste tudi modrost

Spoštovani bralci, v zadnji letošnji izdaji časopisa Delo želim z vami deliti optimizem glede prihodnjega leta. V teh prazničnih dneh sem nekajkrat slišal (zaskrbljeno) razmišljanje, kako močno lahko izid državnozborskih volitev prihodnje leto vpliva na naše življenje.

Dobra in optimistična popotnica za leto 2018 je prav to, da domače volitve ne morejo več bistveno zatresti Slovenije. Lahko se zatrese marsikateri stolček direktorja v državnem podjetju, vendar pa politika nima več ključnega vpliva na naše življenje. To seveda nikakor ne pomeni, da so volitve kot metanje kovanca v zrak, kdor bo pač zmagal, bo enako dober – upam, da smo odrasli in da se ne slepimo več o čudežno lepem novem obrazu, katerega odlika naj bi bila ravno to, da nima nobenih izkušenj z državno politiko.

Na kakovost našega življenja bo prihodnje leto bistveno bolj vplival Frankfurt. V Frankfurtu ima namreč sedež Evropska centralna banka, ki je ključna institucija evropske finančne stabilnosti. Dovolite mi, da pojasnim njen vpliv na naš standard.

Mednarodni denarni sklad je že četrto leto zapored izboljšal svojo napoved evropske gospodarske rasti. Evropa je v svojem optimističnem zagonu. Slovenski BDP je letos zrastel skoraj pet odstotkov, kar je zgodovinsko visoka rast in visoka tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Kot posledica evropske konjunkture se še naprej povečuje slovenski izvoz. Zasebna potrošnja in investicije so zrasle. Na vse to, in posledično na naš življenjski standard, odločitev ECB, ali bo prihodnje leto zvišala obrestno mero, bistveno bolj vpliva kot zmagovalec volitev. Če bo ECB zvišala obrestne mere, se bo država zadolževala dražje, banke in podjetja bodo v tujini najemala dražja posojila, državljani bomo dražje odplačevali svoja posojila.

A večji vpliv Frankfurta na naše življenje kot nova sestava slovenske vlade nas ne odvezuje odgovornosti, da ne bi pametno in modro volili. Kljub prej opisanim dobrim gospodarskim obetom je treba tudi jasno povedati, da nesposobni politiki še vedno lahko naredijo ogromno škode prihodnjim generacijam. Zgolj dva primera:

Nesposobnost državnih institucij, da bi letos uspešno črpala evropska sredstva za nove projekte, bi ciniki lahko označili za pametno proticiklično politiko, ki skrbi, da se gospodarstvo ne pregreva. Zdrava kmečka pamet pa pravi, da gre za zamujene priložnosti, ki se nikoli ne bodo vrnile.

Druga politična zabloda je povezana z vprašanjem, za koga pa v teh razmerah ni konjunkture. Menim, da za mlade brezposelne. Poklici, ki jim slovenski trg dela ne more ponuditi služb, so posledica političnih odločitev, da se množicam mladih omogoči zanimiv družboslovni študij in z njim povezane ugodnosti študentskega statusa, a za ta družboslovni poklic na dvomilijonskem trgu niti ob desetodstotni gospodarski rasti ni potrebe v tako velikem številu diplomantov vsako leto.

Zato vam, spoštovani bralci, v letu 2018 želim veliko politične modrosti, uspehov in humorja. Humorja nam primanjkuje, kajti kljub dobremu stanju in še boljšim obetom pri Slovencih še vedno prevladujejo mrki obrazi. Humor pa je najboljše zdravilo zoper bolečino, najboljši ščit zoper nevoščljivost in najboljši oklep za resnico. Srečno!