Najmanj skrbi med risi

Članska reprezentanca je edina luč na koncu našega mračnega hokejskega predora.

Objavljeno
14. april 2014 12.24
HOCKEY-WORLD/
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport
Aprila, ko zima že pomaha v slovo, med hokejisti nastopi vrh tekmovalne sezone. A leto 2014 je vendarle drugačno, saj so kljub pričakovanju svetovnega prvenstva elitnega razreda, prvič doslej v Belorusiji, najslajšo smetano že pobrale februarske olimpijske igre. Tokrat s prav imenitno slovensko udeležbo, ki je s skalpom Slovaške in nato skokom čez avstrijsko oviro v četrtfinale osupnila športni svet.

A kot pravi naš hokejski selektor Matjaž Kopitar, so spomini že lepi, toda ko je padel zastor ob Črnem morju, so misli že začele uhajati k prihajajočemu prvenstvu skupine B v Koreji in ostremu boju risov za vrnitev med najboljše. Sinoči so v Budimpešti opravili svoj zadnji preizkus, gladko ugnali Madžare, lepo nedeljo je pokvarilo le končno spoznanje, da v Seulu ne bodo mogli igrati s svojim prvim napadom, saj tudi Žiga Jeglič in Robert Sabolič ostajata v končnici nemške lige. A če bo čez eno leto Slovenija med udeleženci odmevnega prvenstva na hokeju zapriseženem Češkem, ne bo nikakršnih težav s čakanjem udarnih adutov iz evropskih klubskih tekmovanj. Vsi bodo končali svoje obveznosti, moštveni duh v reprezentančni slačilnici, ki ga temu rodu zavidajo tudi bogatejše in uglednejše selekcije, pa jih bo pritegnil k novemu izzivu.

A do takrat je še dolgo in za slovenski hokej močno razburkano leto. Pravzaprav še najmanj skrbi prinaša prihajajoče prvenstvo v Koreji, tu niti o pristopu niti o znanju ne gre dvomiti. Obenem je prav članska reprezentanca edina luč v našem mračnem predoru. Na Jesenicah, od koder že dolga desetletja Slovenija črpa adute v dinamični igri s palicami in ploščkom, še naprej ugibajo o svoji usodi, čeprav bi napovedane spremembe tudi pri glavnem pokrovitelju in celo z okrepitvijo iz Moskve morda res lahko vrnili zgodbo v Podmežkalo. A do uresničitve je še dolga pot, tudi na sodišču bo po vseh grehih preteklosti še zanimivo. In v Ljubljani ni nič drugače. Kot da bi se še Olimpija, ki je obetavnemu trenerju Ivu Janu prehitro omogočila odhod v tujino, iz dneva v dan bolj oddaljevala od EBEL. Tam že razmišljajo o nadomestnem klubu, najbrž iz Italije. Domači amaterizem se bo nekoč poznal tudi pri najodmevnejši reprezentančni zgodbi.