Največji dan Zemlje

Večina svetovnih voditeljev ali njihovih namestnikov danes v New Yorku čaka na triminutni podpis podnebnega sporazuma in fotografiranje ob tem, piše se namreč zgodovina. V vseh smereh, to leto bo znova najbolj toplo v zgodovini merjenj, izguba vrst rastlin in živali in njihovih okolij bo znova rekordna, emisije se bodo povečevale še več kot desetletje, divje potrošništvo in ropanje naravnih surovin se tudi ne bo kar ustavilo, ravno tako ne pohlep.

Vendar podpis sporazuma daje tudi upanje in signal, da se naložbe v čiste tehnologije in boljše življenje splačajo. Ob pripombi čedalje številčnejših družbenih gibanj, da brez družbenih sprememb ne bo šlo. Ljudje protestirajo proti naftovodom, proti daljnovodom, alternativnemu pridobivanju plina, proti onesnaževalcem in skrivanju denarja v oazah, proti privatizaciji vode in pesticidom, povezanimi z gensko spremenjenimi organizmi, in umiranjem čebel. Zdaj spoznavajo, da jim v pravi demokraciji sploh ne bi bilo treba na ceste, temveč bi lahko soodločali in celo odpravili korupcijo.

Že opazovanje delovanja narave daje človeku, ki je del nje, več zadovoljstva in miru kot vsak mesec nove tehnične igračke. Odmikanje od narave ne vpliva dobro niti na zdravje, številne kemikalije, ki jih vnašamo v okolje, ne pobijajo le plevelov in škodljivcev, temveč še vse drugo življenje, tudi nas. Brskanje po telefonu v klimatiziranem prostoru pa nas z ničemer ne pripravi na naravne nesreče, ki spremljajo segrevanje planeta. Tega pa povzroča ravno takšen način življenja, ko je pomembno le, koliko materialnega poseduje posameznik. Veliko bogastvo daje celo pravico ali vsaj licenco za odločanje o usodi narave in ljudi.