Napačna vprašanja

Kaj si študenti zaslužijo od profesorjev? Žaljivega, vzvišenega, ciničnega in nekorektnega odnosa, nejasnih navodil pri izpitih in spreminjanja kriterijev pri ocenjevanju gotovo ne.

Kaj si profesorji zaslužijo od študentov? Gotovo ne negativnega poročila o njihovem pedagoškem delu, ki ga niso pripravljeni vedno in povsod vsaj kratko in jedrnato obrazložiti z verodostojnimi argumenti. Vsak glas šteje, a poročilo, ki ga oddajo študentski sveti, ko profesorji zaprosijo za imenovanje v naziv, mora temeljiti na reprezentativnem vzorcu mnenj. Gotovo si tudi ne zaslužijo negativnega mnenja, ki so ga študenti z danes na jutri na pobudo tretjega pripravljeni spremeniti v pozitivno.

In kaj si zaslužijo študenti in profesorji od dekanov? Gotovo ne, da ti kot mediatorji študentom predlagajo, naj spremenijo svoje poročilo o delu profesorjev, če se bodo ti odpovedali predmetu in umaknili vlogo za izvolitev v višji naziv. Profesorji si ne zaslužijo, da jih fakulteta odpusti, predvsem zato, ker odgovorni niso storili tistega, kar od njih zahteva zakon, in da to napako odpravljajo devet mesecev ali celo dlje.

Prav to, kar se ne bi smelo, se je zgodilo na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Zgodilo pa se je, ker so si vpleteni ves čas postavljali napačna vprašanja. Zato tudi odgovori ne morejo biti pravi. Tako še vedno nimamo niti jasnih pravil o podajanju mnenj študentskih svetov, ki morajo biti verodostojna in bolj slišana. Nimamo sistema, kako zaščititi študente pred pritiski zaradi oddanih negativnih mnenj. Prav tako ne poznamo načina za spremljanje dela profesorjev, ko ti dobijo že prvo negativno mnenje. In to so tista prava vprašanja – za rektorje, dekane, profesorje in študente –, ki bodo dala prave odgovore. In to je najmanj, kar od intelektualne elite (ki je povrhu plačana iz davkoplačevalskega denarja) pričakujemo.