Tiskane izdaje
Ne znam najti skupne točke naših največjih 300 podjetij. Razen tega, da so lani s poslovanjem ustvarili višje prihodke od preostalih nekaj manj kot 131.000 družb (finančne podatke o poslovanju v lanskem letu je Ajpesu menda oddalo 131.249 gospodarskih družb). Z malo zlobe bi še s tega stališča lahko rekli, da so tisti, ki so se znašli na repu lestvice, tam tudi z malo sreče. Namreč, bolj ko drsimo po lestvici navzdol, večja je gneča, zadnja petnajsterica na seznamu je imela razliko v letnih prihodkih vsega za milijon evrov. No, tudi milijonu ne gre gledati v zobe. Za podjetja, ki ga morajo ustvariti, je tudi takšna razlika pomembna, prav tako za družbo kot celoto. Saj vemo: evro na evro – več družin s kruhom in manjša luknja v državnem proračunu. A med največjimi so razlike stomilijonske, celo milijardne. Da je naš prvi naftar ustvaril skoraj 3,3 milijarde evrov prihodkov, to je milijardo in pol več kot njegov prvi zasledovalec, ni čudno. Le malokateri polnoletni Slovenec se lahko pohvali, da nima avtomobila, imajo pa zato nekateri celo dva. In če vozilo ravno ne stoji v garaži, potrebujemo bencin, pa še stanovanja je treba z nečim greti.
Najboljši sosed, ki zaposluje največ delavcev v državi, skoraj 10.000, je lani ustvaril slabo milijardo in pol prihodkov. Bil pa je eden izmed štirih v dvajseterici največjih, ki je posloval z minusom, in to s 35,6-milijonskim. In smo pri dvojnosti. Rdečo piko imajo poleg Mercatorja še Cimos, Merkur in Talum. Prva dva sta skupaj pridelala kar 290-milijonsko luknjo. Med dvajsetimi največjimi so na drugi strani podjetja, ki očitno vedo, kako se dela posel. Skoraj 165-milijonski dobiček Krko postavlja na piedestal. Po dobičku in zaposlenih sta polovico oziroma dve tretjini manjša Lek in BSH Hišni aparati (podobno tudi po prometu) in posel jim, kaže, cveti. Navsezadnje sta ti dve podjetji lani odprli več kot 400 novih delovnih mest, v nasprotju s številnimi velikimi, ki so število zaposlenih zmanjšali. Deveto največje podjetje pri nas, Telekom, je »postalo vitkejše« za skoraj 380 delovnih mest. Tudi ustvarjena dodana vrednost ni stična točka največjih. Tu naplavijo podjetja v storitvenih dejavnostih – zanimivo, delež dodane vrednosti v celotnih prihodkih Pošte Slovenije, 25. največjega podjetja po prihodkih, je bil lani skoraj 75-odstoten, med 50 največjimi dobičkarji pa je ne najdemo. Visoko po dodani vrednosti kotirajo še podjetja s področja energetike, med proizvodnimi podjetji je najvišje ormoška Carrera Optyl, ki celotno produkcijo izvozi svojemu matičnemu podjetju v Italiji, sledita pa ribniški proizvajalec vrat Inotherm in Steklarna Hrastnik.
In smo našli stično točko podjetij, ki se uvrščajo na lestvice najdobičkonosnejših, najzaposlovalcev in po drugih pozitivnih naj-merilih. To je izvoz. Seveda pa smo s tem le odkrili toplo vodo. V že tako majhni družbi, kjer potrošnja še vedno šepa, druge rešitve ni. »Naš dom ni več Evropa, je svet,« je slišati od čedalje več izvoznikov, ki sicer veliko večino poslov še izpeljejo na evropskih trgih. Da ostajajo konkurenčni na mednarodni sceni, potrebujejo inovacije in nenehna vlaganja, kar pa z velikostjo podjetja nima veliko skupnega – rast je rezultat dolgoročnega kakovostnega dela.
