Navidezni zasuk

Donald Trump je v Beli hiši manj kot poldrugi mesec, a je v tem času bolj vplival na predstavo o ameriškem predsedniku kot marsikateri njegov predhodnik v dveh mandatih. Merila je spustil tako nizko, da je en sam spodoben govor, v katerem ni nikogar ozmerjal, užalil, napadel ali označil za sovražnika ljudstva, sprožil skoraj soglasno občudovanje. Televizijski analitiki so bili navdušeni, ker ni zvenel kot diktator.

»Priča smo bili enemu najbolj izjemnih trenutkov v ameriški politiki,« je ušlo liberalnemu komentatorju Vanu Jonesu ob prizoru, ko se je Trump javno zahvalil vdovi v boju umrlega pripadnika posebnih enot. Po Jonesovih besedah je v »tistem trenutku postal predsednik ZDA«, in če ga bo znal ponoviti, bo v Beli hiši osem let. Pustimo ob strani zloveščost izrabljanja sveže objokanih vdov za politično propagando; mnogim ni ušlo, da je vojak umrl v precej spornem vojaškem posredovanju, vrhovni poveljnik Trump pa je zanj še dopoldne odgovornost stresal na generale. Nekaj ur kasneje ga je razglasil za velik uspeh.

Podobnim zasukom smo priča ves čas teh izjemno dolgih treh mesecev po volitvah, ki so osupnile in zapečatile svet.

Predsednik čudovitega zidu in izganjanja slabih »hombretov« je nenadoma nakazal pripravljenost milijonom dovoliti bivanje v ZDA, povsem v nasprotju z bojnimi kriki jedra njegovih podpornikov o izgonih »tujcev«. To je sprožilo vprašanja, ali smo priča geniju na robu norosti, ki z neverjetno improvizacijsko spretnostjo preoblikuje politični prostor, ali pa samo norosti nediscipliniranega političnega amaterja, ki se ne more upreti koketiranju z občinstvom, čeprav to razžira vero njegove politične baze.

Novi voditelj ni še nikoli tako hitro zdrsnil v nemilost in opotekanje iz krize v krizo. Spremlja ga nezaupanje v lastni stranki, ki pri nekaterih že prerašča v upor, povsem zmedeni in po porazu šokirani opoziciji pa je omogočil lepljenje njenih razbitih delov skozi upor proti skrajnim ukrepom. Napovedana zdravstvena in davčna reforma sta ob dvomih v lastni stranki že vnaprej obsojeni na zavlačevanje, sporna politika priseljevanja je ujeta v sodne mline, prve tedne so skalili škandali, prepiri in rovarjenje znotraj vlade. Skaljena je podoba uspešnega poslovneža, ki hitro in učinkovito rešuje težave in se ne meni za nesmiselne razprave, ob katere se spotikajo tradicionalni politiki. Morda že od začetka lažni blišč, toda milijoni so mu verjeli.

Vse bolj se zdi, da Trump nima mnenja o najbolj pomembnih vprašanjih in le odseva svoje sogovornike ali občinstvo, pred katerim stoji. Ali televizijski zaslon, v katerega najraje strmi, potem pa videno prelije v svoja znamenita rentačenja po twitterju. To še najbolj razkriva, kaj se v resnici dogaja v glavi »voditelja svobodnega sveta«. In kdaj bo znova na dan skočil zlovoljni in vase zagledani milijarder, ki je opozicijsko nasprotnico imenoval za nesposobno, nekaj ur kasneje pa pozival k sodelovanju med strankama. Včeraj je twitter še molčal.