Tiskane izdaje
Petdnevni obisk papeža Frančiška na Poljskem ob svetovnem dnevu katoliške mladine je po zanimivosti, pomenu in političnem trenutku izstopal glede na druge njegove obiske. Predvsem zato ker nekatera papeževa stališča, predvsem do ločenih, homoseksualcev, beguncev, samohranilk, varovanja okolja, niso preveč blizu cerkveni hierarhiji in konservativni vladi na Poljskem.
Odprtost, sočutje, usmiljenje, prilagajanje duhu časa, življenjskost, tudi na račun tradicionalnih katoliških norm, ki jih zagovarja papež, nimajo ravno plodnih tal med politiki, duhovniki in verniki v državi, v kateri se 92 odstotkov ali 38 milijonov prebivalcev opredeljuje za katoličane. V državi, ki kljub zapovedanim kvotam za članice Evropske unije noče sprejeti niti enega begunca, je Frančišek še bolj kot sicer poudarjal, da je treba odpreti vrata tistim, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, in opozarjal na nesprejemljivo krepitev protiislamskega razpoloženja.
Še več, v nedeljo je opozoril, da islama ne smemo izenačevati z nasiljem in da v skoraj vseh religijah obstajajo majhne fundamentalistične skupine, tudi v Katoliški cerkvi. »Če govorim o nasilju muslimanov, moram govoriti tudi o nasilju kristjanov.«
Poljska ima močnejšo krščansko identiteto kot katerakoli druga evropska država. V državi je več župnij kot bolnišnic in šol. Vsi učenci na Poljskem imajo v šolah vseh dvanajst let verouk, sedanja poljska vlada pa razmišlja, da bi to bil eden od predmetov pri sprejemnih izpitih za fakultete. Prav tako je poskušala že tako skrajno restriktivni zakon o abortusu, ki ga ženskam opravijo le v izjemnih primerih, še zaostriti, a si je zaradi uličnih protestov premislila. Najbrž samo za zdaj. Ta dejstva tudi pojasnjujejo, zakaj se odnos do Katoliške cerkve in vere na Poljskem bistveno razlikuje od tistega v Evropi.
Cerkev na Poljskem velja za zelo konservativno v primerjavi z drugimi v Evropi, poleg tega je vse prej kot skromna, zato ni presenetljiv njen tesen odnos z radikalno desno vlado.
Težko si je predstavljati večje nasprotje, kot je med poljsko cerkveno in politično nomenklaturo na eni strani ter Frančiškom na drugi. V nedeljo se je na sklepno slovesnost 31. svetovnega dneva mladih peljal v golfu, z vseh strani obdanim z velikanskimi avtomobili z varnostniki. In papež? Zadaj na desni strani je odprl okno, stegnil roko in mahal špalirju ljudi ob cesti.
Papež je prišel v Krakov po terorističnih napadih v Parizu, Bruslju, Nici, Münchnu ... in pokazal, ne le z besedami, da ga teroristov ni strah. V minulih dneh je govoril na prostem pred več kot milijonom ljudi, nenapovedano je spontano zavil v neko cerkev in tam molil za vse žrtve terorja in za konec prelivanja krvi. Papež je sporočal: ne bodite panični, ne sovražite, na nasilje se ne odzivajte z nasiljem.
Da se tudi mladi ne bojijo, dokazuje zelo veliko število udeležencev shoda iz 187 držav, ki so preplavili Krakov, se množično udeležili zaključne maše in tudi drugih srečanj s papežem. Frančišek in oni so svetu s spontanostjo sporočali: strah, meje, zidovi so odveč. To je bilo hkrati tudi sporočilo poljski oblasti.
