Nekateri pač ne morejo ostati brez službe

Nekateri sveti izbranci v javni upravi imajo trajno rezervirano delovno mesto.

Objavljeno
30. julij 2013 15.46
šipič TISKOVNA/START UP
Maja Grgič, gospodarstvo
Maja Grgič, gospodarstvo

Dandanes, ko velja prepoved zaposlovanja v javnem sektorju in ko vlada javnim uslužbencem znižuje plače, jih sili v pokoj ali jim ne podaljšuje pogodb o zaposlitvi in pri tem grozi z novimi rezi v socialne in plačne izdatke, imajo nekateri izbranci v javni upravi trajno rezervirano delovno mesto.

Takšen je primer Petra Ješovnika, ki je julija lani najprej postal član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Po ukinitvi decembra lani se je vrnil na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), od koder se je februarja preselil na položaj šefa Slovenske odškodninske družbe (SOD). Tam je po razrešitvi s te funkcije še vedno zaposlen, od 6. avgusta pa ga spet čaka služba na omenjenem ministrstvu.

Podlaga za takšno kolobarjenje naj bi bil 152.b člen zakona o javnih uslužbencih, ki omogoča, da predstojnik javnemu uslužbencu omogoči mirovanje delovnega razmerja, pri čemer lahko javni uslužbenec celo sklene delovno razmerje z drugim delodajalcem.

To določilo očitno s pridom izkoriščajo tudi pri nastavljanju politično izpostavljenega kadra. Ješovnik, ki velja za človeka blizu SDS, je bil v času Janševe vlade v upravo AUKN imenovan zato, da je omogočil uveljavitev kadrovskih apetitov prejšnje oblasti, pri katerih je bilo ključno merilo barva strankarske knjižice.

Na MGRT, kjer je bil Ješovnik zaposlen pred odhodom na AUKN, zdaj pravijo, da so ga AUKN le posodili. To je verjetno povezano s takratnim zapletom glede sklepanja pogodb s člani uprave AUKN, saj je prejšnja vlada v svoji preveliki vnemi po oblasti svetu AUKN pristrigla tudi ta pooblastila.

Februarja letos je Janševa vlada Ješovnika s podobno politično nalogo postavila na čelo Soda, maja letos pa so ga nazorniki s te funkcije razrešili. Kljub temu do 6. avgusta ostaja zaposlen na Sodu in prejema plačo po individualni pogodbi. Kaj je tam v teh treh mesecih počel, v družbi nismo izvedeli, ker da gre za sporazum »zaupne narave«.

Po izteku pogodbe na Sodu se bo Ješovnik lahko vrnil na MGRT, kjer mu pogodba miruje do 5. avgusta. Takšno začasno mirovanje službe v javni upravi bi seveda razumeli, če bi šlo za nepogrešljiv kader z nenadomestljivim znanjem. A Ješovnik to očitno ni. Ne le da so ga na ministrstvu brez zadržkov leto dni posojali drugim delodajcem, ampak so aprila letos njegovo prejšnje delovno mesto celo ukinili. Zdaj so mu tako odprli drugo delovno mesto.

Ješovnikov primer seveda ni osamljen. Omenjeno določilo zakona namreč vsakokratni oblasti služi kot vzvod za vračanje njihovih političnih komisarjev v varno zavetje javnih služb, kjer nato čakajo na novo funkcionarsko misijo. Tudi zato najbrž pristojni tega določila zakona o javnih uslužbecih doslej niso problematizirali. S tem se kljub nenehnemu plačnemu in zaposlovalnemu zaostrovanju v javnem sektorju, kot kaže, ne mudi niti notranjemu ministru Gregorju Virantu.