Nemočni, a ni še konec

Po takšni tekmi, kot smo jo spremljali sinoči, je težko zapisati kaj drugega kot iskrene čestitke Sportingu, ki je bil občutno boljši. Opazna je bila kakovost portugalskih zveznih igralcev, ki niso zaman reprezentanti članske selekcije; bili so veliko hitrejši od tekmecev, pretekli so več, krasila jih je igrivost. Carvalha se spominjam iz naše tekme s selekcijo U-21, že tedaj je izstopal. Sporting premore vrhunsko individualno kakovost, v mislih imam zlasti Nanija. Njegov gol za vodstvo z 2:0 je bil mojstrovina in dokaz njegove kakovosti. Nani je pokazal, kako lahko to portugalsko moštvo pogosto naredi višek v napadalnih akcijah, kar je v sodobnem nogometu ključnega pomena. Sporting je dobil tekmo v zvezni vrsti, ki je mariborski napad uspešno odrezala od soigralcev, četudi je Tavares nenehno pomagal vezistom in je igral – v nogometnem žargonu – kot »viseča špica«. Mariborčani so v drugem polčasu igrali bolj pogumno, še vedno pa bili premalo konkretni pri zaključkih akcij, dejansko so bili brez strela na vrata, ob tem pa so zadaj puščali ogromno prostora in lahko bi se končalo še huje. Verjetno bi morali bolj pritiskati na zadnjo vrsto Portugalcev, kar je denimo uspešno izvajal Mendy.

V seštevku ne gre za polom. Mariborčane čaka še ena velika evropska tekma, morda največja v zadnjih letih, na kateri si lahko vnovič priigrajo evropsko pomlad. Ne vem, zakaj ne bi mogli v Ljudskem vrtu premagati Schalkeja, saj so prav z njim enkrat že igrali zelo spodbudno.