Nesmrtni smrtniki

Se še spominjate dosežkov Jesseja Owensa, Alfreda di Stefana, Peleja, Mohameda Alija, Eddyja Merckxa, Diega Maradone, Carla Lewisa, Michaela Jordana? Če se spominjate vseh, ste dočakali častitljivo starost in imate srečo, da vam tudi v njej »podstrešje« dobro deluje.

Večina med nami najstarejših med omenjenimi legendami nikoli ni videla na delu, a vseeno skoraj vsi vemo, kaj so dosegli. Njihovi podvigi so tako izstopali in bili tako navdihujoči, da odmevajo še desetletja pozneje. To so bili in so še izjemni ljudje, ki so premikali meja mogočega, na novo definirali šport ter zaznamovali čas – svojega in prihodnjega.

Med športnimi mitskimi junaki se jim bo prihodnji teden pridružil tudi Usain Bolt, najhitrejši zemljan, o katerem bodo v presežnikih govorili tudi tisti rodovi, ki ga bodo spoznali le skozi arhivske posnetke. Na atletski stezi je postal nesmrtni smrtnik, ker je tekel hitreje kot kdorkoli drug v zgodovini in je izžareval nevsakdanjo karizmo, s katero je omrežil globalno občestvo. In znal poskrbeti, da smo bili vedno lačni njegovih nadčloveških predstav.

Stavil je na vrhunsko kakovost in ne na količino, med tekmeci se je pojavil le nekajkrat na leto in vsakič pripravil nekaj posebnega. Ne glede na to, kako se bo na svetovnem prvenstvu v Londonu poslovil od kraljice športa, bo zapisan kot eden največjih v 21. stoletju. Čeprav bodo nostalgiki morda rekli drugače, je to ena od zlatih dob svetovnega športa, v kateri smo priča Boltovim neverjetnim sprintom, največjemu nogometnemu rivalstvu v zgodovini med Messijem in Ronaldom ter teniškim podvigom neuničljivega Rogerja Federerja, če naštejemo le tiste, ki so najbolj zaznamovali zadnje desetletje.

Ob slovesu enega največjih na svetu bi se bilo treba spomniti tudi tistih, ki so premikali meje slovenskega športa, in upati, da bomo v prihodnje v športni pokoj lahko pospremili čim več velikanov, kot so bili Leon Štukelj, Miro Cerar, Ivo Daneu, Brane Oblak, Bojan Križaj, Rok Petrovič, Mateja Svet, Iztok Čop, Primož Kozmus, Tina Maze …