Neverjetna brezbrižnost

Vsaj deset mesecev, v resnici pa še dlje, ministrstva, tudi za finance, ter vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko vedo, da evropska komisija odkriva sistematične napake pri črpanju evropskih sredstev. Najbolj akutni, vsaj za komisijo, so javni razpisi, ki so diskriminatorni. Pri tem pa jo najbolj moti, da ne deluje sistem nadzora, ki bi take razpise zaznal in razveljavil.

To pravzaprav ni nič novega, saj na SVRK pa tudi v uradu za nadzor nad proračunom, priznavajo, da so se podobnih očitkov otepali že v prejšnjih letih, zato vsaj v uradu še vedno trdijo, da s slovenskimi razpisi ni nič narobe in kar nekako pričakujejo, da bo Evropa spoznala svojo zmoto.

Pri tem pozabljajo, da so se v prejšnjih letih ukrepom komisije izognili z obljubo, da bodo črpanje uskladili z evropskimi pravili. Zato nas po mesecih dopisovanj čudi, da se odgovorne službe skrivajo za državno revizijsko komisijo, češ da po njihovem mnenju razpisi na okoljskih in infrastrukturnih programih niso bili diskriminatorni. Najbrž je precej bolj pomembno, da po mesecih dopisovanj komisija še vedno tako misli in je retoriko celo zaostrila: v dveh mesecih bo blokirala vsa povračila v slovenski proračun in nakazala, da ta denar Slovenije morda ne bo mogla porabiti niti na drugih, neproblematičnih projektih.

Neverjetna brezbrižnost nekako zaključuje mandat vlade Alenke Bratušek, ki je na odhodkovni strani z visokimi obrestmi za odplačilo dolgov obremenila proračun, na prihodkovni pa je najbrž zaigrala pol milijarde evrov letos in približno toliko za prihodnje leto.

Nova direktorica službe za evropsko kohezijo Violeta Bulc je sicer napovedala, da bo med prioritetami pregled stanja povračil v proračun, vendar se dobro obveščeni bojijo, da se bo politika slepljenja le nadaljevala.