Tiskane izdaje
Nekaj časa smo na Delu uporabljali Next, vendar me je že sin opozoril, da Next ni kompatibilen z ničimer – torej je slepo črevo. A narava si verjetno ni izmislila slepega črevesa kar tako, ker bi bila zadremala in torej biološki potencial sveta kar razmetavala.
Moj odnos do Windowsov in njihovega šefa Billa Gatesa, drugega najbogatejšega človeka na svetu, se je nekoliko izboljšal, ko je te dni napovedal, da bo skoraj vse svoje neverjetno bogastvo (65 milijard dolarjev) preprosto razdal. Otrokom! Izkoreniniti namerava otroško paralizo, zlasti v državah, kjer je je največ: v Nigeriji, Pakistanu, Afganistanu. »Otroška paraliza je posebna, ker jo je mogoče s cepljenjem povsem izkoreniniti. In ko je izkoreninjena, je to trajni dosežek, ostaja kot darilo naslednjim generacijam, in denar za to ni več potreben,« je dejal Gates.
Pred tremi leti je Goetz Werner, lastnik nemške verige drogerij DM, ves svoj lastniški delež daroval humanitarnemu skladu, češ da je svojim otrokom že omogočil odlično izobrazbo, kar zadostuje za življenje. Warren Buffet, eden najbogatejših ljudi na svetu, je napovedal, da bo po smrti daroval večino svojega premoženja. Dejal je, da želi otrokoma zapustiti dovolj za občutek, da lahko počneta kar koli, ne pa toliko, da bi mislila, da jima ni treba več delati.
V vseh teh osebah in njihovem početju lahko prepoznamo tudi hipokrizijo, če tako hočemo: lahko je pri milijardah dolarjev »razmetavati« premoženje v prid nekakšne prihodnosti človeštva. Otrok! Zadnji, ki je bil v tem smislu prepričljiv, je bil Alfred Nobel, ki se je s svojo zgodovinsko donacijo vpisal v kolektivni spomin človeštva.
V Sloveniji ni videti ljudi, ki bi zmogli tovrstno svetovljanstvo. Zadnji je bil verjetno baron Žiga Zois. Se je slovensko razsvetljenstvo končalo z Žigo Zoisom? Videti je tako, kajti v enaindvajsetem stoletju se znova pleteniči z inkvizicijo, s čarovnicami in podobno navlako srednjega veka. Gospod JJ je stvari očitno premalo proučil: v inkvizicijskem postopku je imel prevladujočo vlogo sodnik, obsojenec pa je moral dokazati svojo nedolžnost. Sodnik je bil tisti, ki je na podlagi prejete ovadbe – včasih anonimne – presodil, ali mora sprožiti preiskavo.
Se gospod JJ v takem ambientu ne počuti malce domače? Če šef vlade govori ali govoriči, da je z državo vse narobe – ne vemo, čemu je sploh tam. Protikorupcijsko komisijo je označil za politično inkvizicijo, kar vse pove o njegovem »politološkem« in siceršnjem znanju. To govori, da se je v principu sprl z državo, v kateri vlada. Vlada On. Država pa smo vse drugo, tudi dva milijona ljudi pa še institucije, ki so demokratično postavljene; tudi protikorupcijska komisija. Ko se predsednik vlade postavi proti institucijam države, kakršne koli so že, smo res v krizi! V sedanji Sloveniji ni več jasno, kdo je v resnici inkvizicija: protikorupcijska komisija ali JJ, ki se je pripravljen boriti proti vsemu svetu, vse do vesoljnega potopa.
Najbolj nas bega to, da šef vlade, ki bi moral spoštovati parlamentarno ureditev in državo kot tako, ostaja kot samodržec, ki se ne meni za nič več. Razen zase. Morebiti kanonsko pravo? Prenos pravne prakse, vpeljane v kanonsko pravo na prelomu 12. in 13. stoletja, je pomenil pravo miselno revolucijo. Če tožilcu ni uspelo prepričati članov sodišča z dokaznimi utemeljitvami, so obtožili njega – glede na pomen klevete in povzročeno škodo. Srednjeveško pravo je v mnogo pogledih modernejše od sedanjega slovenskega.
Kdaj so ukinili inkvizicijo? Mislim, da pravzaprav nikoli. In nekateri njeni »pohodniki« še vedno romajo v Jajce ali Kumrovec. Ali pa se zadržujejo po »obrobjih« deželice, da se ne bi po naključju srečali z volivci v Mariboru ali Ljubljani.
Bill Gates. Vse bo razdelil, samo še za toast in maslo mu bo ostalo. Hipokrizija, ampak takšen je pač svet. Njega politična inkvizicija ne bo preganjala, kot ne vseh kapitalistov, ki so zavozili ta svet. Mi pa nimamo koga preganjati, ker je politična klika tako izmuzljiva kot meduza. V tej državici, imenovani domovina, smo premogli že veliko inkvizicij: začenši s protireformacijo, potem »povojno obnovo«, na koncu sistem, ki ignorira državo. Sklicujejo se na Jožeta Pučnika, ki pa je o državi razmišljal mnogo bolj državotvorno, širše in globlje kot sedanji podeželski plejboji.
Kdaj in kje se bo našel kak slovenski uspešnež, ki bo razdeli denar otrokom?
