Tiskane izdaje
Manj ko se bomo populistično zmerjali, bolje se bomo razumeli. Zato Josep M. Muñoz, urednik katalonskega kulturniškega mesečnika L'Avenç, ne uporablja izraza separatizem: očitno je konotiran, katalonsko osamosvojitveno gibanje pa je demokratično in miroljubno. Kakor tudi uradnega Madrida ne primerja s fašisti: beseda je huda in povezana s strašnimi razmerami v Evropi v tridesetih letih.
Nismo tam in zmerjavke ne vodijo naprej, čeprav je res, da Španijo, »demokracijo z mnogimi omejitvami«, še vedno vleče nazaj lastna zgodovina, s katero ni znala ali hotela presekati. »V parlamentu v Madridu visijo v isti dvorani portreti demokratičnih predsednikov in tistih iz časa frankizma.« Kar pove vse. Pravega preloma ni bilo.
Tudi zato zdaj Madrid avtoritarno lomi Katalonijo, ki mu je zgodovinsko pokorjena, uporna in vendar ponižna. Potem ko je konec oktobra Barcelona, slabo pripravljena in naivno prepričana, da lahko izsili dialog, šla skozi zid - in, verbalno, razglasila neodvisnost -, ji je s 115. členom, dejansko, zapovedal tudi predčasne volitve, po katerih Katalonci zdaj vstopajo v novo normalnost. Morda jih bodo, kot se bojijo pesimisti, še bolj dobili po glavi, ne glede na volilni rezultat. Ali pa se bo mogoče končno optimistično prelomilo, kar bi se moralo zgoditi že pred katalonskim utopično-prevratnim oktobrom: nacionalna in nova regionalna politika bosta sedli za skupno mizo. Morebiti pa bo, kot na glas upajo neredki, Angela le poklicala Mariana ...
A nič ne bo, tudi po najboljšem scenariju za independentiste, brž drugače, kajti v krizi se je pokazalo, da kljub štirim desetletjem prizadevanja za konsenz v Kataloniji enotnosti (še) ni dovolj. Del javnosti se ne prepoznava v osamosvojitvenem gibanju, kjer, hvalevredno, ne gre za nacionalno identiteto, zagotovo pa je, pragmatično, v ospredju denar, zato se istoveti s španskim. A naj bo Madrid še tako arogantno reakcionaren, enkrat se bo moral tudi on zbuditi v novi normalnosti in z njim, saj se že dogaja, Evropa: menda ne pristajamo na to, da bo večen le klub starih močnih držav?
