O naših milijardah evrov

Sistem javnega naročanja je pomemben. Zelo pomemben. Ta sistem namreč določa način razdeljevanja milijard evrov davkoplačevalskega denarja. Še več; dejansko določa, kdo bo dobil denar, vpliva na celotno gospodarstvo, socialo in okolje, inovativnost in razvoj, zdravje ter tako dalje. Ker je sistem javnega naročanja pomemben, zelo pomemben, je nujno, da deluje dobro oziroma še bolje: odlično. Pa res?

Učinkovitost sistema javnega naročanja je odvisna od postavljenih pravil in prakse naročnikov, ponudnikov in državne revizijske komisije. Od letošnjega aprila velja nov zakon o javnem naročanju. Pravo oceno o zakonu bo dala prihodnost in njegova uporaba v praksi, zdi pa se, da je dober kompromis med večkrat nasprotujočimi pogledi vlade, velikih naročnikov, zbornic, ponudnikov ter evropskimi določbami.

Ministrstvo za javno upravo razmišlja še o spremembi pravnega varstva v javnem naročanju, ki sloni na državni revizijski komisiji. Postopki pred to so hitri, a manjka dodatna instanca nad tem organom. Zato bi veljajo razmisliti o ustanovitvi specializiranih oddelkov sodišč, ki bi tehtali odločitve revizijske komisije. V igri je namreč preveč davkoplačevalskega denarja, da pravna varnost – ob hitrem in strokovnem odločanju – ne bi bila najvišja možna.

Dobra zakonodaja je nujen, a ne zadosten pogoj za učinkovito, transparentno in gospodarno javno naročanje. Še pomembenjši so naročniki. Ti so najšibkejši steber sistema, ki je v letu 2014 razdelil 3,7 milijarde evrov, kar je desetina slovenskega bruto domačega proizvoda. Državna revizijska komisija je napravila analizo desetih največjih postopkov javnega naročanja v lanskem letu, ki so se znašli na njihovi mizi. Ugotovili so, da je postopek pri naročniku v povprečju trajal 314 delovnih dni, pred komisijo pa se je podaljšal še za dodatnih 11 dni. Več kot debelo leto je torej trajalo od objave obvestila o javnem naročilu do objave o končanem postopku. To je preveč. Saga se vleče predolgo pri naročniku. Na to kaže tudi podatek, da pri naročnikih preteče povprečno skoraj 70 dni od opredelitve potrebe po blagu ali storitvah pa do objave naročila.

Poleg časovne je treba opozoriti še na vsebinsko dimenzijo. Na ponedeljkovem Mednarodnem kongresu javnega naročanja je bilo slišati opozorila o slabi pripravljenosti javnih naročil. Tej je mogoče pripisati kar 83 odstotkov izgubljenih sredstev, medtem ko je zaradi korupcijskih tveganj izgubljenih 17 odstotkov denarja. Državljani torej denar izgubljamo predvsem zaradi slabo pripravljenih naročil.

Številni javni naročniki sicer dobro opravljajo svojo nalogo, a med okoli 3200 naročniki so številni neusposobljeni za vodenje zapletenih pravnih postopkov, ki, odvisno od naročila, zahtevajo še znanje o gradbeništvu, računalništvu, zdravstvu ... Za hitro vodenje postopkov, kakovostne opise predmeta naročila in poglobljen nadzor je torej potrebno usposabljanje naročnikov – kar vlada počne –, prava kadrovska selekcija in verjetno tudi centralizacija javnega naročanja. In zavedanje uslužbencev, naj z javnim denarjem ravnajo kot s svojim.