Od dialoga do rešitve

Sestanek štirih predsednikov različnih političnih institucij ne bi smel biti udarnejša novica niti se mu ne bi smelo pripisovati večjega pomena. Tovrstna srečanja v razvitih demokracijah niso formalizirana niti običajna, saj po čem takem nikoli ni bilo čutiti potrebe. Lahko da se na tej ravni srečajo ob kozarčku na državnih proslavah ali kaj podobnega, ni pa se še zgodilo, da bi vrhovi vsaj dveh vej oblasti sedeli na delovnem sestanku. Človek bi pomislil, da se v državi, kjer se na tovrstnih sestankih sestajajo politični voditelji, dogaja nekaj resnega.

Pa se res? Če odmislimo politično nestabilnost, letošnje trojne volitve, utrujajočo krizo, ko v državi bankrotira drugo največje mesto, in vse bolj naporno naravo, se res ne dogaja nič pretresljivega, razen tega, da kot družba živimo čedalje slabše. In kaj lahko v teh razmerah storijo politični voditelji? Za začetek je dovolj, če se začnejo normalno pogovarjati in dogovarjati, magične besede pa so seveda dialog, odgovornost in učinkovitost.

V konkretnem slovenskem primeru bi lahko našli vrsto razlogov, zakaj so takšna srečanja potrebna in zakaj lahko na pobudo predsednika republike Boruta Pahorja gledamo dobronamerno ter je ne zavržemo v trenutku, ko jo podčrtamo s ciničnim tonom. Takšen odziv smo namreč lahko zasledili iz Sloveniji manj znanega kraja, ki so ga – verjetno z dobrim razlogom – poimenovali Puščava.

Tudi teme, ki jih je predsednik republike uvrstil na dnevni red, so prave: ustavne spremembe za boljše funkcioniranje političnega sistema, družbene reforme, nacionalna sprava in enotnejša zunanja politika. Pri prvi temi bi lahko pokazali še malo več ambicij in posodobitvi sistema izbora vlade dodali doslednejše uresničevanje ustave pri vprašanju volilnega sistema. Večjih besed o nacionalni spravi ne bi smeli izgubljati, ker o tem vemo tako rekoč vse, le še pogum je treba zbrati in končati proces sprave, da bomo lahko spravljeni živeli. Še zlasti zato, ker zaznavamo vse več znamenj iskrenih namenov na obeh političnih bregovih.

Kakšen bo izplen prvega delovnega srečanja političnih predstavnikov države, je drugo vprašanje, vendar tudi najpomembnejše. Dobro je, da so se politiki usedli in začeli dialog. Dobro je, da so spoznali, da morajo nekaj narediti. In na koncu pride ključno: ali bodo, pri čemer imamo v mislih predvsem najvišja predstavnika izvršne in zakonodajne veje oblasti, pri svojem delu dovolj učinkoviti. Na ta del, ker gre za politične novince iz SMC, bomo morali še počakati.

Morda koga na takšnih dogodkih zanimajo le stiski rok, lepe fotografije, sladke besede in prazne obljube, a vsi drugi ga, predlagamo, vzemimo takšnega, kot je bil predstavljen – da si predsedniki Borut Pahor, Milan Brglez, Miro Cerar in Mitja Bervar iskreno želijo potegniti Slovenijo iz krize. In če lahko dodamo – tudi s pomočjo vseh nas.