Tiskane izdaje
V teh dneh začenjamo državljanke in državljani Slovenije počasi čutiti, da se bomo čez dober teden lahko odpravili na evropske volitve. Na to nas opozarjajo prvi zelo na redko posejani jumbo plakati posameznih kandidatnih list in množica predvolilnih dogodkov po Sloveniji, ki so ponavadi slabo obiskani.
Prvi sklep po dveh tretjinah predvolilne kampanje bi bil, da so politične stranke vložile veliko manj denarja v predstavitve svojih kandidatov. Skromnost poskušajo predstaviti kot lepo čednost, a pravi razlogi se skrivajo v dejstvu, da ključni politični akterji varčujejo s sredstvi za bolj odločilne strankarske bitke v politični areni. Predčasne volitve na nacionalni ravni so za vse veliko bolj usodne kot evropske volitve, zato lahko obdobje pred 25. majem razumemo bolj kot začetek dolge in naporne kampanje.
Če v predvolilno dogajanje uvrstimo še referendum o arhivih, ki je razpisan za 8. junij, parlamentarne volitve, ki bodo najverjetneje julija, in na koncu še jesenske lokalne volitve, lahko ugotovimo, da bo dobršen del letošnjega leta zaznamovalo glasovanje. Leto 2014 se bo v zgodovino države zapisalo kot leto trajne kampanje.
Vzdušje v takšni državi pred evropskimi volitvami je precej dobro povzel bruseljski medij Eropean Voice, ki je članek o Sloveniji opremil z naslovom Kaos in ravnodušnost. S kaosom opisuje politiko, v kateri bo nastopila množica kandidatnih list, predvsem na sredini in levici, medtem ko prebivalstvo vse to ravnodušno spremlja in v raziskavah javnega mnenja odgovarja, da se tudi teh evropskih volitev - tako kot obeh dosedanjih - ne bo množično udeležilo. Anemičnost akterjev in vsebinska izpraznjenost so žalosten odsev slovenske realnosti, ko se praznik demokracije počasi, a zagotovo spreminja v sedmino.
