Odboj

Zadnji Delov barometer v vseh pogledih zaznamuje dinamika gibanja podpore vladajoči stranki SMC. Stranka je v letošnje leto vstopila v solidni formi oziroma s solidno, približno desetodstotno podporo, za vodilno SDS je zaostajala nekaj odstotnih točk, s koalicijsko SD pa si je izmenjevala drugo mesto. Nato se je začelo drsenje navzdol do letošnjega junija, ko je izgubila bitko s SD za drugo mesto in celo zdrknila na peto mesto s polovico manjšo podporo.

Julija se je zgodil preobrat. SMC je podvojila podporo, vlada je dobila eno višjih ocen za svoje delo, čeprav je ta še vedno majhna, a v danih okoliščinah verjetno kar zadovoljiva glede na apatične in kritične slovenske volivce. SMC bo verjetno toliko bolj razveselil podatek, da je julija njihova osrednja figura Miro Cerar še najbolj poskočil navzgor in se na ta način začasno rešil izpada z lestvice popularnosti politikov.

Ko primerjamo podatke junijske in julijske ankete, opazimo velike razlike. V svetu metodologije je to prvo znamenje za sum, da je morda kaj narobe z izvedbo ankete. Drastični padec SMC meseca junija je bil po svoje logičen, a tudi nekoliko sumljiv. Temu vprašanju smo v Delu v strokovnih debatah namenili kar nekaj pozornosti in sklenili, da druge razlage, kot da so volivci začeli dvigovati roke nad vladajočo stranko, ni. Če ni napake v vzorcu in metodologiji ankete, potem je treba vzrok za padec iskati pri stranki, smo ugotovili.

Po mesecu dni se zato postavlja vprašanje, zakaj smo v julijskem barometru pri SMC opazili tako velik odskok navzgor – tako pri podpori stranki, ocenjevanju vlade kot pri priljubljenosti predsednika vlade. Ali je to učinek mrtve mačke, ko se truplo po naglem padcu nekajkrat odbije, še ne vemo točno, za zdaj je bolj smiselno staviti na to, da je SMC še vedno relevanten politični subjekt.

Zato se odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo z obratom v podpori največji vladni stranki, kar pa še ne predstavlja trenda, skriva v kontekstu. Pomagamo si lahko z edino logično razlago – arbitražo. Kdor je podrobno spremljal odzive Slovenije na arbitražno sodbo, je lahko opazil, da so bile vladne službe nanjo dobro pripravljene. Takoj po znani razsodbi so se ministri odpravili med ljudi. Pri tem je zanimivo, da so bili to le ministri iz vrst SMC, čeprav je bilo po naših informacijah ta možnost posredovana tudi drugim ministrom iz koalicijskih strank, pa ponudbe menda niso naletele na pretirano navdušenje.

Vlada je s preprosto potezo pokazala, da ni pozabila na ljudi, in napovedala celo pomoč. Nacionalno poenotenje ob južni meji ter človeški in sočutni obraz politike, kjer so svoje obraze nastavili premier Miro Cerar in ministrska ekipa SMC, so očitno najbolje unovčili v največji vladni stranki. Dobrodošli so bili tudi umirjeni toni ob temi, kjer politiko hitro zanese v populizem in poglabljanje nacionalizma.

Pri tem se bo morda postavilo vprašanje, ali to lahko karkoli pomeni na prihodnjih volitvah. Odgovor je preprost: ne veliko. Si pa lahko v Cerarjevem krogu malo oddahnejo in si v priročnik zapišejo naslednja spoznanja – da se ljudje pozitivno odzovejo na politiko, ki vliva zaupanje, ki ve, kaj počne in ob tem ne skriva posluha za individualne usode, ko je politiki mar za slehernega človeka.