Odrešitelj Italije

Več kot dve desetletji sta minili, odkar si je s kombinacijo politične, gospodarske in medijske moči prilastil Italijo, njena politična krajina je večidel to, kar je iz nje naredil Silvio Berlusconi. Zdaj je 81-letnik spet tam, kjer se vedno znajde najbolje: v središču pozornosti in italijanske politike.

Evropa z mešanico osuplosti in sprijaznjenja – rahlo jo tudi zabava, italijanske politike nikoli ni jemala docela resno – pričakuje izid letos najpomembnejših volitev na celini. Italija je tretje največje gospodarstvo evroobmočja in ustanovna članica EU, medtem ko Britanija odhaja in Unija napoveduje reforme, je ob Nemčiji in Franciji nepogrešljiva partnerica. V Bruslju se bolj kot Berlusconija bojijo evropskepticizma Gibanja 5 zvezd in skrajno desne Lige, obe bi centralno evropsko državo potisnili v nepredvidljivo smer.

Ostareli politik je torej rešitelj Italije, bivši premier, spreten v sklepanju koalicij, je v fragmentirani politični geografiji postal nujni zaveznik. Po volitvah bo imel velik vpliv. Ve, da imajo Italijani kratek zgodovinski spomin, obravnava jih kot otroke, šarmira s čimerkoli. V kaotični sedanjosti in ob negotovi prihodnosti ponuja par »preizkušenih, varnih rok«, trdi, da je proevropski politik, njegov personalizirani populizem je postal manjše zlo.

Kako je mogoče, da Italija ne more proizvesti novih voditeljev? Zakaj ima tako ničvredno politično garnituro? Vprašanje je povezano s tem, kar Italija je. Ne moti je zaradi korupcije obsojeni in iz senata izključeni politik, ta, ki je v času svojega vladanja s sistematičnim zaničevanjem institucij republike iz politike naredil farso. Gre za zgodovinske slabosti politike in družbe, Italija se v mnogočem ni sposobna spremeniti.