Odziv: Kriza je lahko priložnost

Pa ne gre le za vprašanje zmanjšajočega se deleža aktivnega prebivalstva v starajočih se družbah, kamor spada tudi Slovenija, temveč tudi za »prilaščanje« izobrazbe, ki jo aktivno izvajajo razvite članice EU nasproti manj razvitim. Po nekaterih podatkih je osem razvitih držav EU v zadnjem desetletju absorbiralo skoraj štiri milijone kvalificiranih delavcev in izobražencev iz manj razvitih članic (največ iz Poljske in Madžarske), pa tudi iz nečlanic (Srbija, prej Hrvaška, Turčija itd). Samo Ukrajino je v zadnjih petih letih zapustilo skoraj dva milijona ljudi: bolje izobražena polovica proti zahodu, manj izobražena proti Rusiji.

To ima za te države težke razvojne posledice. Najprej je tu finančna izguba, saj v večini teh držav stroški izobraževanja bremenijo proračune, po drugi strani pa pridemo do vrtoglavih podatkov o koristih »kadrovsko kreativne politike« v razvitih državah. (Po OECD ocenah stane izobrazba vsakega diplomanta okrog 250.000 evrov!) Še večji problem pa to preseljevanje kvalificiranega kadra pomeni za nadaljnji razvoj manj razvitih članic EU, saj se bo še desetletja kazalo kot »intelektualni primanjkljaj«, vključno z nevarnostjo degradiranja že doseženih družbenih normativov.

Zato je toliko bolj presenetljivo, da prav te najbolj prizadete (kadrovsko oplenjene) članice EU ne znajo prepoznati, da lahko sedanji begunski cunami predstavlja zanje vsaj majhen obliž na negativna kadrovska gibanja. To velja tudi za Slovenijo.