Tiskane izdaje
Kmalu po zmagi Sirize v Grčiji smo v Delu izvedli anketo o grških finančnih težavah in dolgu. Ko primerjamo odgovore iz februarja in tokratne po pol leta, lahko ugotovimo, da se javno mnenje do države v hudi finančni in vse bolj tudi socialni stiski ni nič omehčalo.
Grčija mora vrniti denar, ki so si ga izposodili v evropskih mehanizmih za pomoč državam, in pika. Koliko je k neizprosnemu stališču prispevalo dejstvo, da je Slovenija glede na višino BDP največ pomagala med vsemi državami evrocone, ne vemo natančno, a že dejstvo, da je ta podatek znan skoraj vsem, ki so sodelovali v anketi, priča, kako boleče je to za povprečnega Slovenca.
Zato ne preseneča, da novega finančnega paketa, o katerem so se dogovorili evropski voditelji na maratonskih pogajanjih po grškem referendumu, anketirani ne podpirajo. Razloge za tako trdo pozicijo do države v velikih težavah, ki meji že na humanitarno katastrofo, bi bilo treba bolj natančno analizirati.
Enega od možnih razlogov bi lahko poiskali v dejstvu, da je Slovenija preživela zadnjih šest let v kriznem ritmu, ko je državljanom v povprečju padel standard za skoraj desetino. Kljub temu so prebivalci Slovenije ob naravnih katastrofah v regiji pokazali veliko solidarnosti, spomnimo se poplav v Srbiji in BiH, zato očitek o trdosrčnosti Slovencev do narodov (še zlasti z juga) v težavah morda ne pojasni najbolj rezultatov ankete.
Neomajnost do Grčije je bolje iskati v besedi, ki je sicer zaznamovala pogajanja držav upnic in Grčije – zaupanje. Zdi se, da povprečni Slovenec, tako kot preostali narodi v Evropi oziroma njihovi predstavniki, grški vladi ne verjamejo, da bodo denar, ki si ga izposodijo, sploh kdaj vrnili. Zato bi razmisleke o prihodnosti EU lahko začeli pri osnovnem – krepitvi zaupanja.
