Tiskane izdaje
»Mission completed«, bi lahko rekli po filmsko. Boksarke? Vsakdanjost. Olimpionica, ki kot za šalo pomeče po tleh vse najmočnejše ženske tega sveta? Čisti užitek. Ni ga področja, kjer si ženske v dolgi zgodovini boja za svoje pravice ne bi izborile enakopravnosti. Ta teden je padla še zadnja ovira. Šef Pentagona Leon Panetta se je odločil, da bodo v ZDA preklicali zakon, ki ženskam še vedno prepoveduje bojevanje v prvih bojnih vrstah.
Na tisoče ameriških vojakinj, ki so se pritoževale, da jim člen iz leta 1994 onemogoča »enakopravno napredovanje v vojaški hierarhiji«, bo tako tudi v Afganistanu in Iraku smelo s kolegi v prvih bojnih vrstah jurišati na krvoločne talibe.
Ker praviloma velja, da tisto, kar se zgodi v Ameriki, čez nekaj let doleti tudi ves ostali svet, je »operacija enakopravnost« praktično končana tudi na globalni ravni. Napredek in zadovoljstvo sta očitna. V prvih odmevih na Panettov sklep so odločitev pozdravili predstavniki vseh ameriških človekoljubnih organizacij in združenj državljanov, cmok pa so presenetljivo hitro pogoltnili tudi najbolj konzervativni republikanci.
Odločitev Pentagona »odseva realnost vojn 21. stoletja«, je bilo slišati iz ust senatorjev, nevladno združenje za državljanske pravice ACLU, ki je vojakinjam tudi samo pomagalo izboriti doslej za moške »priviligirano pravico do ubijanja«, pa je ugotovilo, da morajo biti »kvalificirane ženske tudi pri pri tem početju izenačene s svojimi moškimi kolegi«.
Komaj sto let je tega, kar so krhke dame z obveznimi senčniki, ker se jih niti sonce ni smelo samovoljno dotakniti, diskretno spustile na tla robček, če so želele namigniti, da bi se jim kavalir morda smel približati. Zdaj bodo bele robčke pred do zob oboroženimi bojevnicami sredi najbolj nečloveškega klanja, razmesarjenih trupel in pokov granat, kajti to je vojna od blizu, v znak predaje dvigovali moški.
Staromodno razmišljanje? Sprejmem očitek. Če je staromodnost idealistično upati, da bi se s še kako upravičeno uresničitvijo popolne enakopravnosti žensk na prav vseh področjih družbenega delovanja na svetu morda lahko do te mere povečalo število vplivnih ljudi katerega koli spola, ki bi se bili v imenu pacifizma in človečnosti pripravljeni za vse večne čase odreči vojni. Vsaj na tak pasiven način, kot to počne vse večja množica fantov in vojaških obveznikov, ki zaradi »ugovor vesti« nočejo več prijeti za puško. In imajo militaristi tudi zato vse hujše težave, kje sploh najti dovolj plačanih rambov, ki so v 21. stoletju še vedno pripravljenih svetovne probleme reševati z ubijanjem soljudi.
Zdaj jim bo tudi zaradi vojaško enakopravnih žensk nekoliko lažje. Ameriških bojevnic, ki si tega menda želijo, je bilo do zdaj samo v Afganistanu že skoraj 280.000. Torej? »Sestre, na juriš! Zabij mu bajonet v čreva.« Kljub vsem sofisticiranim tehnologijam pobijanja to namreč še danes pomeni, bojevati se v prvih bojnih vrstah. In si kot junakinja priboriti »enakopravno pravico do napredovanja po oficirski hierarhični lestvici«.
