Panasonic v hladilniku

Odločitev japonske megakorporacije Panasonic, da po štirimesečnem skrbnem pregledu ne poveča lastniškega deleža v Gorenju, za poznavalce ni posebno presenečenje. Glavni uradni razlog za to potezo naj bi bilo zvišanje cene Gorenjevih delnic v zadnjih mesecih, a v primeru Panasonica, ki ima skoraj devet milijard evrov prostih sredstev za naložbe in prevzeme, nas ta argument pač ne prepriča. Še posebno ker si je pač težko predstavljati, da pri izkušenem Panasonicu ne bi pretekle Gorenjeve borzne veselice (žal ji zdaj sledi žalostinka) vračunali v svojo finančno strategijo.

Prej bi verjeli tistim, ki menijo, da gre v primeru Gorenja za tako lokalno pomembno podjetje, s toliko posli in pogodbami, vezanimi na Velenje in Šaleško dolino, da na slovenski strani ni prave politične volje, da bi uglednemu strateškemu kupcu z morebitno spremembo strategije upravljanja državnih naložb omogočili povečanje deleža in morebitni poznejši prevzem družbe. Lahko domnevamo, da se je Panasonic v drag in zahteven skrbni pregled podal z zelo resnimi nameni, da si v Gorenju pridobi delež, ki bi mu omogočal nadzor nad strateškimi odločitvami, in te bi lahko poleg novih naložb doma vključevale tudi selitev dela proizvodnje v stroškovno cenejše kraje.

Zdaj imamo status quo, ki številnim domačim političnim akterjem, tudi nekaterim Gorenjevim insajderjem, najbolj ustreza, a je lahko zelo varljiv. Gorenju gre letos računovodsko malo bolje kot lani, a ima še problem z zadolženostjo (dobrih 400 milijonov evrov) in dobičkonosnostjo. Pri njegovi, za slovenske razmere orjaški, dobri milijardi evrov letnega prometa se pogovarjamo, ali bo podjetje sposobno ustvariti dva milijona evrov dobička ali pa bo imelo deset milijonov evrov izgube – sposoben računovodja z nekaj bilančnimi triki lahko ustvari oboje.

Velenjski velikan bele tehnike v razmerah hude globalne konkurence v zreli, nasičeni industriji zdaj potrebuje stroškovno optimizacijo, v prihodnje pa bo težko preživel brez trdne kapitalske podpore lastnikov. Panasonic še ostaja v Velenju, načrti za njegov ali kakršenkoli drug prevzem Gorenja bodo morali očitno počakati na katero od prihodnjih vlad.