Pet točk za ministrico

Slovenija ne more narediti niti malenkostnega koraka naprej, še posebno v zdravstvu. Zaradi drobnih, velikokrat povsem osebnih interesov, se ustavljajo veliki projekti. Reorganizacija nujne medicinske pomoči je preveč resna zadeva, da bi šla po tej poti.

Zdravniki že leta in leta opozarjajo, da je nujna medicinska pomoč, ki jo poišče v naši državi vsako leto več kot 630.000 (!) državljanov, organizirana slabše kot v razvitih evropskih državah. Za njeno izboljšanje so pripravili že nekaj dokumentov, ki so romali v koš. Sistem je zdaj tak, da ostanejo dežurne ambulante po zdravstvenih domovih ponekod tudi več ur prazne, kadar mora dežurni zdravnik na teren k hudemu poškodovancu. Naslednji nujni bolnik zato lahko umre pred zaprtimi vrati. Nekateri dežurni zdravniki potrebujejo do kraja nesreče tudi 50 minut in več, peljejo se s svojimi osebnimi avtomobili brez vsake medicinske opreme. Šele ko se prepričajo, kaj bolnik potrebuje, pokličejo reševalno vozilo. Bolnike nato v bolnišnicah prevažajo od ene preiskave do druge, od enega specialista do drugega, od vrat do vrat. Slabo, ker je za dobro preživetje odločilna vsaka minuta.

Urgentni zdravniki so spet pripravili predlog za izboljšavo nujne pomoči, ki ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc v sredo predstavila javnosti. Namesto sedanjega, razdrobljenega sistema predlagajo vzpostavitev enovite službe po angleškem zgledu, ki bo vodena z enega oziroma dveh točk za celotno državo. Ukrepi so naravnani tako, da bodo Slovenci v nuji hitreje kot zdaj prišli do bolj kakovostne zdravniške pomoči. A še preden je uspel kdorkoli v državi novi pravilnik prebrati, še preden s(m)o mediji sploh predstavili spremembe, so se pojavili že tudi ogorčeni odzivi. Opozicija pa je še celo pred izidom pravilnika sklicala nujno sejo odbora za zdravstvo.

Zakaj ne bi verjeli v poštenost namenov zdravnikov, ki so pripravili reorganizacijo in zaupali njihovemu znanju? Četudi so kje kako malenkost pogrešili, ni treba biti bitke proti vsem spremembam. Ni treba porušiti nove hiše, če nam ni všeč okvir dveh oken. In ni treba spodjedati ministrice za zdravje, ker si upa predlagati spremembe na podlagi strokovnih podatkov. Nasprotno, ministrica, ki se je prva od dosedanjih zdravstvenih ministrov zavzela za izboljšanje nujne pomoči, za to zasluži pohvalo.

Vedno do zdaj je bilo v zdravstvu (in tudi drugje) tako, da so majhni, včasih povsem zasebni ali pa politični interesi preprečili večje razvojne korake. Spomnimo se zbiranja podpisov zaradi ukinitve posameznih porodnih oddelkov. Seveda, porodne oddelke so ohranili, varnosti porodnic pa ne.

Zdravstvo ni pravo polje za merjenje politične moči. Gretje političnih juhic na usodi dajanja pomoči na smrt bolnim in poškodovanim, ni moralno. Smisel reorganizacije nujne medicinske pomoči je večje preživetje ljudi, ne pa rušenje vlade.