Pirovi zmagovalci čeških volitev

Predčasne volitve so bile razpisane zato, da bi prekinile blokado, v kateri se je po padcu vlade znašel parlament.

Objavljeno
27. oktober 2013 19.35
Slovenija, Maribor, 8.12.2011 - CERVEK Urban foto:Tadej Regent/Delo
Urban Červek, Dunaj
Urban Červek, Dunaj
Ta se je po neuspešnih poskusih iskanja večine in vmešavanju predsednika države v sestavljanje nove vlade sam razpustil, s čimer so poslanci predsednika Zemana prisilili k razpisu predčasnih volitev.

Te bi morale blokado torej odpraviti, a rezultat glasovanja tega ne nakazuje, čeprav so presenečenja seveda mogoča. V vsakem primeru se ni izšlo, kot so v pričakovali v favorizirani socialdemokratski stranki. Če so sami napovedovali gladko zmago s kar tridesetimi odstotki glasov, ankete pa so jim napovedovale vsaj 25 odstotkov, so jih dobili le dobrih dvajset. Zmaga, ki je pravzaprav poraz.

Temu primeren je bil tudi odziv predsednika stranke Bohuslava Sobotke. Brez zmagoslavja, zgolj hladne napovedi o začetku pogajanj s potencialnimi koalicijskimi partnerji. Ta bodo v vsakem primeru dolga, mučna in z negotovim izidom. Še več, slab rezultat volitev je močno oslabil položaj Sobotke na čelu stranke, zato sploh ni gotovo, da bo on vodil pogajanja kot bodoči predsednik vlade. Povsem mogoče je, da bo morali odstopiti ali pa bo predsednik Zeman mandat preprosto podelil vplivnemu podpredsedniku socialdemokratov Michalu Hašku.

Pravi zmagovalec predčasnih volitev je zato milijarder Andrej Babiš, katerega stranka ANO (DA) se je zavihtela na drugo mesto z dobrimi osemnajstimi odstotki glasov. Kot je svoje premoženje ustvaril iz nič, tako je storil s svojo stranko, ustanovljeno šele leta 2011, do zdaj brez vsakršnega vpliva na češkem političnem prizorišču. Zdaj je Babiš glavni »igralec« v pogajanjih o novi koaliciji in to karto bo v trdem povolilnem pokru gotovo dobro izkoristil.

Drugi poraženci minulih volitev so komunisti, ki so jim napovedovali drugo mesto in so pričakovali omenjeno vlogo odločilnega partnerja socialdemokratom pri iskanju parlamentarne večine. S 15 odstotki glasov so za večino s socialdemokrati oboji veliko prekratki, tretji partner pa v povezavo s komunisti najverjetneje ne bo hotel. Predvsem ne stranke desnega bloka, ki so bile v teh volitvah pričakovano poražene.

Mogočih koalicij je pri kar sedmih strankah v parlamentu preveč, da bi jih vse sploh opisovali, tako ali tako pa se bo kmalu pokazalo, kako nameravajo češki politiki preseči to povolilno godljo.

Gotovo pa je nekaj: s temi volitvami so češke uveljavljene stranke, predvsem socialdemokrati ter ODS, njihovi rivali na desni strani, dobile veliko zaušnico. Glasovi za nepreizkušenega (in zaradi bogastva ter vpliva nevarnega) Babiša ter za po totalitarizmu nostalgične komuniste so namreč glasovi protesta ljudi proti (skorumpiranemu) uveljavljenemu političnemu razredu. Ali bodo nove stranke velika pričakovanja ljudi izpolnile, je drugo vprašanje – izkušnje, tudi iz Slovenije, kažejo, da ga navadno ne.