Po poteh avstrijske države

Ukrepi, ki jih od države zahtevajo gradbena podjetja, niso od danes. Niti od včeraj. Stabilen trg investicij, kjer ima država kot največji naročnik ključno vlogo, odgovorno javno naročanje, paritetni sklad, boj s socialnim dampingom so točke, ki jih gradbinci ponavljajo že več let. Ne nazadnje je od začetka krize, ki je požrla največja gradbena podjetja in nekaj deset tisoč delovnih mest, minilo že slabo desetletje. To kaže na brezbrižnost dosedanjih vlad pri urejanju panoge, za katero politiki sicer radi rečejo, da je s svojimi multiplikativnimi učinki zelo pomembna.

Na srečo gradbinci ugotavljajo, da so v zadnjem letu v vladi našli sogovornike in da odnos države do njih ni več mačehovski. Država je storila nekaj korakov v pravo smer, denimo s smernicami za javno naročanje gradenj – ki bodo svojo veljavo morale še pokazati v praksi – in pripravo večletnega investicijskega načrta. Še precej več delovnih nalog pa še vedno ostaja neodkljukanih. Rešitve za mnoge od teh lahko država najde severno od Karavank, kjer Avstrijci skrbijo za stabilen obseg projektov, pomagajo domačim podjetjem napram tujim, zmanjšujejo socialna tveganja za zaposlene in skrbijo za dotok dobrih kadrov na trg dela. Gradbinci tako že več let zahtevajo in si želijo, da bi slovenska država šla po poti avstrijske, tako kot slovenske oboževalke in oboževalci na drugi strani Alp pohajkujejo po poteh gorskega zdravnika Martina.

A vsi omenjeni ukrepi so lahko le temelj, ne morejo pa biti dovolj, da gradbeništvo postane moderno, mednarodno konkurenčno ter usmerjeno v razvoj in inovacije. Za to se morajo gradbena podjetja še bolj specializirati, privabiti (slovenske) strokovnjake iz tujine ter vzpostavljati moderne pristope z inovativno uporabo materialov ali novimi materiali, naprednimi tehnološkimi rešitvami in energetsko varčno gradnjo.