Pod ničelno točko: Vzhodna polomija

Po površini največja evropska država je v petek Bruslju rekla »njet«. In pokvarila veliki evropski »Drang nach Osten«.

Objavljeno
02. december 2013 09.46
UKRAINE-UNREST-POLITICS-EU-RUSSIA
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

Ni nujno, da se bodo 29. novembra nekoč tudi Moldavci in Gruzijci spominjali tako, kakor se ga zdaj pripadniki nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so v petek »praznovali« 70. rojstni dan SFRJ. Vsaj v teh dveh nekdanjih sovjetskih republikah, ki sta na ta dan v litovski prestolnici podpisali pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, so zdaj prepričani, da Vilnius ne bo postal njihovo Jajce.

Pač pa so se tega, da utegnejo s priključitvijo bruseljski navezi več izgubiti kakor dobiti, zbali v Kijevu. In pokvarili veliki »Drang nach Osten«, ki si ga je na letošnji »dan republike« obetala EU. Po površini največja evropska država je v petek Bruslju rekla »njet«.

Tam so takoj začeli vzdihovati, da je uradni Kijev podlegel ruskim pritiskom, na prestolnico pa se je zgrnilo toliko razočaranih domorodcev, kolikor jih ulice niso videle vse od njihove nekoč živo obarvane, a že zdavnaj zbledele revolucije.

Carinske, uvozne in plinske palice, s katerimi je Moskva že začela mahati, so bile prevelike, Evropa, ki je s palico tudi hotela grobo udariti po neodvisnem ukrajinskem pravosodju, pa korenčkov ni znala ponuditi. »EU na mizo ni položila nič takega, da bi ublažila ruske odzive,« je odkrit Andrew Weiss, ki je nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu svetoval, kaj naj počne z nekdanjo Sovjetsko zvezo.

Ameriški dnevnik New York Times je pred kratkim postregel z znanim licemerjem: ruski gospodarski pritiski na Ukrajino so po definiciji slabi, enako nespodobno zvijanje rok, ki ga izvajajo »naši« čezoceanski zavezniki, pa »konstruktivno in razumno«, saj da spodbuja demokracijo. Prav žalostno je, da demokratično izvoljeni ukrajinski parlament, ki ni hotel privoliti v iz Bruslja vsiljeno pomilostitev pravnomočno obsojene političarke, in vlada, ki je zaustavila podpis pristopne izjave, nista dojela in uresničila teh prežvečenih propagandnih floskul iz časov hladne vojne.

V Ukrajini demokracijo že imajo. Tako kot v Sloveniji bi se tudi tam našli domorodci, ki bi trdili, da je je še preveč. Pač pa se tako kot dva milijona Slovencev tudi 45 milijonov Ukrajincev spopada z gospodarskimi težavami, saj je njihova država, ki je brez resnih rezerv v tujih valutah, že peto leto zapored v recesiji, njena že zdaj ogromna zadolženost pa se le še povečuje. Kaj bi dobila s priključitvijo EU? Preplavilo bi jo blago sposobnejših evropskih proizvajalcev, njena zadolženost bi se le še povečala, za povrhu pa bi jo še udarili višje ruske carine in cene energentov ter konec ruskih vlaganj. Uradni Kijev, ki se je že do zdaj enako vneto kot z Brusljem tudi z Moskvo pogajal o carinski uniji, je pred podobno gospodarsko katastrofo kot Ljubljana. V Bruslju so dokazali, da ne znajo pomagati niti svojim dosedanjim članicam – kaj šele bodočim. Da je ruski denar cenejši kot evropski, utegnejo kmalu ugotoviti v še kateri od vzhodnih držav, ki so se že naveličale čakanja na evropsko priključitev.