Pod preprogo

Delegaciji hrvaškega premiera Andreja Plenkovića v Sarajevu nihče ni niti namignil, kaj se pripravlja. Še njegova lastna obveščevalna služba je menda odpovedala. Zato je bilo presenečenje po vrnitvi v Zagreb toliko večje.

Iz Sarajeva je namreč prišla novica, da so pravosodne oblasti BiH prijele deset nekdanjih članov hrvaškega obrambnega sveta (HOV) z območja Bosanske Posavine. Osumljeni so vojnih zločinov nad ljudmi srbske narodnosti z območja Orašja in okoliških krajev. Obrambnega sveta se mnogi še spomnijo kot vojske hrvaške paradržave z območja Bosanske Posavine v času, ko se je Zagreb zapletel v vojaški poseg v BiH. Deseterica ostaja v priporu.

Zagreb je bil presenečen, lepe besede, izrečene med nedavnim obiskom v Sarajevu, kako si bo nova hrvaška desnosredinska vlada močno prizadevala za stabilnost BiH ter njeno približevanje EU in Natu in kako si želi kakovostnega sodelovanja med državama, ki bo potekalo v obojestransko zadovoljstvo, so naenkrat izpuhtele; kot tiste »lepe vasi, ki so tako lepo gorele«.

Dejanje nikakor ni le črno ali le belo. Precej odtenkov je v njem.

Razmere v Bosni in Hercegovini niso neznanka. Napetosti med državotvornimi narodi, Bošnjaki, Srbi in Hrvati, so vsakdanje, nestrpnosti je vse več. Javna skrivnost naj bi bila, da se Srbi in Bošnjaki strinjajo le v enem, in sicer v vprašanju odnosa do Hrvatov, živečih v BiH, od koder se ti množično izseljujejo. V igri naj bi bila »neka nova Federacija«, v kateri bodo osrednjo vlogo igrali le Bošnjaki, njen del bi bila le še Republika Srbska. Brez državotvornih Hrvatov.

Zdaj ko so na Hrvaškem spoznali, kaj se pripravlja, je prišlo sporočilo o prijetjih. Zdi se kot klofuta, ki opozarja, naj se Zagreb ne vmešava v notranjepolitične zadeve BiH in v igro, ki ju menda igrata Sarajevo in Banjaluka, kot ugibajo nekateri. Ali to drži, se bo pokazalo kmalu.

Hrvaška in BiH že lep čas nimata zglednih odnosov. Nedorečeno mejno vprašanje in slab položaj Hrvatov v BiH nista edini težavi. Daytonski sporazum je le še ena v nizu cokel razvoja, ki je pred že več kot dvema desetletjema državo presekal na dvoje, v njej pa so ostala nerešena vsa občutljiva etnična vprašanja.

Zato si je novoustoličeni hrvaški premier zadal za eno prvih nalog prav pot v Sarajevo. Da pokaže dobro voljo in ostane všečen svojim (HDZ) volivcem v BiH, ki jim je obljubil vso pomoč Zagreba.

Tako Zagreb kot Sarajevo sta si zastavila svoje cilje. Pasti na tej poti ni malo. Ena je zagotovo tudi preteklost, ki je s prijetjem nekdanjih pripadnikov hrvaškega obrambnega sveta spet stopila v ospredje in vzbudila dvom o lepih besedah o sodelovanju med državama.

Obe državi sta številne probleme iz preteklosti že zdavnaj pometli pod preprogo ali jih skrili v temne kote državnih arhivov, ključ do njih pa izgubili. S tem pa ni mogoče rešiti ničesar; mogoče je pričakovati le nove klofute z ene ali druge strani.