Podaljšek

Ivo Josipović, kandidat levosredinske SDP, in Kolinda Grabar Kitarović, ki bi jo na čelu države rada videla HDZ in del desnega hrvaškega političnega spektra, bosta nadaljevala tekmo za položaj predsednika oziroma predsednice Hrvaške. Pravzaprav od začetka, saj se je redni del končal s tako minimalno razliko v prid Josipoviću, da smemo brez težav zapisati, da je bil izid – neodločen.

Podaljšek je bil deloma pričakovan. Ankete so sicer napovedovale, da bi Josipović utegnil pridobiti večjo prednost, a se pričakovanja niso izpolnila.

Tekma za Pantovčak, kjer domuje hrvaški predsednik, se bo nadaljevala 11. januarja 2015, ko se bo tudi končala. To bo bržkone povsem nova tekma, vendar s programoma, ki sta ju oba kandidata že doslej predstavljala in ponujala kot najboljša za rešitev iz krize, v kateri se je znašla Hrvaška.

Josipovićeva Prava pot je utemeljena na ustavnih spremembah, ki naj bi postavile okvir za korenite reforme javne uprave in administrativno preoblikovanje države z namenom krepitve demokracije ter gospodarskega in trajnostnega razvoja Hrvaške. Doslej ni postregel s prepričljivim odgovorom, zakaj tovrstnih sprememb političnega sistema ni sprožil že v svojem prvem mandatu, ena od zanimivosti pa je tudi, da se je v dosedanjih razpravah spretno distanciral od neuspešne gospodarske politike SDP, katere član je pravzaprav tudi sam.

Nasproti Pravi poti bo program Kolinde Grabar Kitarović Za boljšo Hrvaško. V njem poudarja svojo vlogo rešiteljice države iz gospodarske krize, čeprav je pri tem ključna vloga vlade, in ne predsednika, na kar jo številni opozarjajo, vendar se na to ne odziva. S podobo zmerne konservativke, ki si ne dovoli vpletanja v ideološke razprave, se poskuša približati volivcem sredine. Grabarjeva Kitarovićeva, ki se težko izogiba bremenu svojega ministrskega položaja v prvem kabinetu Iva Sanaderja, ki je vodil dve najbolj skorumpirani hrvaški vladi, se zato verbalno umika od ideoloških smernic HDZ, tako kot se Josipović poskuša ograditi od neuspešne gospodarske politike SDP.

Do januarske nedelje, ko bo znano, kdo bo zmagovalec podaljška, se bo bila še ena bitka; za glasove zmagovalca »rednega dela« predsedniške tekme. To je najmlajši kandidat, 25-letni Ivan Sinčić, prvi mož nevladne akcije Živi zid, ki so mu volivci namenili dobrih 16 odstotkov glasov, skoraj 300.000. Čeprav mu nekateri očitajo, da je mešanica krščansko-socialnega aktivizma in hrvaške različice »facebook protestov«, je v nedeljo postalo povsem jasno, da je pritegnil številne volivce, ki so tako pokazali svoj prezir do predstavnikov političnih elit.

Sinčić je že napovedal, naj nobeden od tekmecev, ki sta ga v zmagovalnih nagovorih po prvem krogu močno hvalila, v podaljšku ne računa na »njegove« glasove.

Iz športne prakse vemo, da je v podaljških nemalokrat dovoljeno nekaj več, vendar še vedno v okviru pravil. Politika pa je tako ali tako venomer nad športom. Zato je povsem jasno, da bo januarski podaljšek decembrske tekme na Hrvaškem manj športen in še bolj političen.