Pol stoletja zaostanka

Najmanj desetina pacientov med zdravljenjem utrpi zaplete. Tudi bolnišnične okužbe. Ne le pri nas, povsod po svetu. Kako ukrepati, kako izboljšati varnost?

 

Objavljeno
19. julij 2016 15.36
Diana Zajec
Diana Zajec

Človeštvo je v boju proti boleznim, ki jih povzročajo mikroorganizmi, enkrat že zmagalo. Po zaslugi antibiotikov. Zmaga je bila celovita, dolgotrajna. S površja zemlje je izbrisala številne infekcijske bolezni, ki so pred tem brez usmiljenja kosile po človeštvu. Življenjska doba človeka se je, samo zaradi penicilina, podaljšala za deset let.

Pričakovana življenjska doba sodobnega človeka se še vedno nezadržno podaljšuje, tudi zaradi novih metod zdravljenja, ki so s številnih težkih obolenj snele pečat usodnosti. A mikrobna grožnja se vrača, tudi zaradi malomarnosti ali pretirane skrbnosti pri preprečevanju in zdravljenju obolenj, ne vedno povzročenih z okužbo.

Dolgotrajna nepravilna uporaba antibiotikov je mikroorganizmom – od okoli tri milijarde različnih vrst jih danes poznamo manj kot pol odstotka – zagotovila nov prebojni adut. Ta se kaže v njihovi vse pogostejši, resnično skrb vzbujajoči odpornosti na protimikrobna zdravila, predvsem na antibiotike. To zaznavajo bolniki, ko jim jemanje antibiotika nenadoma ne pomaga več, zato dobijo drugega … Epidemologi že dolgo opozarjajo, da sodobni medicini utegne spet zmanjkati učinkovitih sredstev proti bistveno bolj množičnim in vse teže predvidljivim napadalcem človekovega imunskega sistema. Pri tem so najbolj ogroženi posamezniki s kroničnimi obolenji in oslabljenim imunskim sistemom ter starejši ljudje. Del tega varnostnega gordijskega vozla pa so, seveda, tudi bolnišnične okužbe. Že dolgo je znano, kako nedopustno velik davek zahtevajo tovrstni zapleti, ki so predvsem posledica sistemskih slabosti in nedoslednosti, ki se izražajo v človeškem delu. V pozabljanju na prijeme, dokazano učinkovite pri preprečevanju prenosa okužbe na bolnika med operacijo ali po njej, v intenzivni terapiji, med invazivnimi diagnostičnimi in terapevtskimi postopki – ne le v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, v zobozdravstvenih ordinacijah, ampak tudi v domovih za starejše.

V ECDC, evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni, so že pred slabim desetletjem izračunali, da vsaj desetina pacientov med zdravljenjem v bolnišničnem okolju, ki naj bi bilo sterilno, a ni, utrpi varnostne zaplete. Med njimi so tudi bolnišnične okužbe, ki ogrozijo enega od dvajsetih pacientov – ta bolezenski davek, ki povzroča tudi dodatne stroške, na letni ravni prizadene kar 4,1 milijona pacientov. Še huje pa je, da vsako leto zaradi bolnišničnih okužb, ki bi jih bilo – morda ne vse, mnoge pa – mogoče preprečiti, v Evropski uniji umre 37.000 ljudi. Znano je, da zdravstvo za letalstvom pri uresničevanju kulture varnosti caplja za približno pol stoletja. Del te še ne dobro uresničene kulture je tudi preprečevanje zapletov, ki jih povzročajo bolnišnične okužbe. A v zadnjem času je vendarle mogoče opaziti napredek – trenutno ga napoveduje tudi novi podiplomski študij o okužbah, povezanih z zdravstvom. A upajmo, da bo skrb za kakovost in varnost celoviteje zaživela že prej, preden bo mogoče ovrednotiti konkretne učinke tega študija.

 

************************

V današnjem zdravstvenem blogu, ki ga bomo na delo.si objavili opoldne, ginekologinja Sabina Senčar razmišlja o svojem delu, o etičnih izzivih, ki jih v medicino vnaša tehnološki napredek in o osnovnih postulatih varovanja podatkov o pacientih: »Morda nam bo v sedanjem zdravstvenem sistemu uspelo izboljšati še kaj več kot zdravniške plače. Nedoslednost lahko z eno samo črko spremeni Hipokratovo prisego v Hipokritovo.«