Policijski poseg

Če bi bila Amerika zakonska zveza, bi potrebovali terapijo, je včeraj v New York Timesu zapisal David Brooks. Ob izjemnem odporu, če že ne kar sovraštvu, ki ga vzbujata predsedniška kandidata, bi se boljša rešitev zdela ločitev in pobeg v varno hišo. V zadnjih dneh so se zborovanja Donalda Trumpa spremenila v nenehno skandiranje »Zaprite jo, zaprite jo«, še preden se milijarder prikaže na odru. Ni jasno, kakšna terapija bi lahko spravila bodočo predsednico z velikim delom volilnega telesa, ki se ob njenem imenu trese od gnusa.

Trditev bodoča predsednica ni več tako samoumevna, kot je bila še pred tednom dni. Epoštna drama, ki jo je sprožilo pismo z vrha FBI, je že skoraj odločeno tekmo ponovno potisnila na rob brezna brezumja. Direktor zvezne policije James Comey je deležen hudih kritik, tudi iz vrst nekdanjih republikanskih uradnikov, da je v strahu za svoj stolček in pred desnico v kongresu na hitro obvestil javnost o nadaljevanju preiskave, še preden je bilo jasno, kaj je v zajeti epošti, ter tako nekaj dni pred glasovanjem državo vrgel iz tečajev. Pri čemer ima pravosodno ministrstvo – FBI je njen del – pravilo, da 60 dni pred volitvami ne razkriva podžigajočih podatkov, ki bi lahko vplivali na izide.

Letošnje volitve se bodo v zgodovino zapisale kot dolgotrajno in mučno sesipanje političnih in družbenih norm. Sedaj se maje zaupanje v vodilno ameriško policijsko ustanovo. Na desnici so mesece trdili, da je orodje liberalne vlade, ker naj bi s Clintonovo ravnala v rokavicah. Sedaj nekateri na levici ravnanje sedanjega direktorja primerjajo s temačnimi časi J. Edgarja Hooverja, ustanovitelja FBI, ki je redno rušil javne osebnosti s podatki iz svojega skrivnega arhiva. Zvezna policija je potrebovala vrsto let, da se je izvila iz njegove temne sence, sedaj se znova pogreza v politično močvirje.

Vso zgoščeno bizarnost trenutne ameriške politike kaže napoved poslanca Jasona Chaffetza, ki je zaslovel že z dolgotrajnim (in povsem brezplodnim) preiskovanjem vloge Hillary Clinton v terorističnem napadu na ameriški konzulat v Bengaziju, da bodo takoj po volitvah začeli nova zaslišanja o epoštni aferi. Predsednica, ki sploh še ni bila izvoljena, se sooča z možnostjo postopka za njeno odstavitev. Pri čemer je treba priznati, da si je sama skuhala godljo, s katero jo sedaj z užitkom pita desnica. A ne gre samo za tekmo za Belo hišo, že precej obupani republikanski kandidati za kongres so v zadnjih dneh dobili dve rešilni bilki, poleg kipenja cen zdravstvenega zavarovanja sedaj še oktobrsko »e-presenečenje«.

Ob vsem tem ne gre pozabiti, da so ameriške predsedniške volitve daleč najbolj pomemben demokratičen proces, nobeno glasovanje nima takšnega vpliva na podobo sveta. Letos je na tehtnici več kot samo ideološko usmeritev prihodnjega »voditelja svobodnega sveta«. V času, ko se svetovni red maje v temeljih, nad Belo hišo visi senca populista brez razumevanja osnovnih političnih konceptov in z značajem jeznoritega, vase zagledanega osnovnošolca.