Tiskane izdaje
Enajst milijonov evrov, ki jih dobiš ali plačaš vsako leto, je veliko denarja. To je šestoodstotni delež 180-milijonskih prihodkov Gen energije, lastnice slovenske polovice krške jedrske elektrarne, ki jih od leta 2009 prejemajo posavske občine.
Občinam se zdi višina jedrske rente primerna. Gen energija letos pravi, da so zneski zelo visoki. Država, ki jih je med pogajanji o odlagališču za jedrske odpadke leta 2008 določila v uredbi o nadomestilih, pa napoveduje pogajanja s Krškim za zmanjšanje njihove pogače.
Po letih zatišja pa so tu spet razprave pro et contra. A tako prejemniki kot plačnik rente svoj prav utemeljujejo s podatkom, da so v tujini plačila jedrskih družb lokalnim skupnostim vsaj delno vezana na gospodarjenje podjetij, recimo na delitev dobička.
Občine višino svojih rent upravičujejo z izostankom takšnih prihodkov. Gen energija tuje sisteme označuje za gospodarnejše. Toda v Sloveniji denar deli kratkovidna politika. In Posavje je leta 2008 svoja pogajalska izhodišča dobro unovčilo.
Prvič. Negativne posledice obstajajo: okoli Nuklearne elektrarne Krško (Nek) veljata omejitvi gradnje ali ribarjenja v Savi; krška stanovanja so cenejša od brežiških.
Drugič. Gen energija dobička niti ne deli z občinami niti denarja ne vlaga v nadpovprečna posavska društva.
Tretjič. Jedrski steber je razvezal mošnjiček, saj potrebuje soglasje regije za drugi blok elektrarne.
Četrtič. Poceni elektriko iz Neka potrebuje tudi država.
In petič. Pri pisanju uredbe je imela prste vmes posavska politika je z Brežičanom Andrejem Vizjakom kot ministrom za gospodarstvo.
Toda v petih letih so se karte pomešale. Ministrstva za okolje, ki pripravlja novo uredbo, od spomladi ne vodi več Krčan Franc Bogovič. Osnutek nove uredbe, ki bi ohranil visoko rento, je bil decembra tik pred sprejetjem na vladi zamrznjen. Predlog, ki ni usklajen z drugimi predpisi v državi, namreč ne zagotavlja trajnostne rešitve. Zataknilo se je pri polovici rente, ki jo Posavju plačuje sklad za razgradnjo Neka. Tega polni Gen energija (tri evre na proizvedeno megavatno uro elektrike), ki bi brez nižanja nadomestil morala vplačila v sklad povečati. Direktor pravi: »To ne pride v poštev.«
Razumljivo. Pred leti je za megavatno uro na trgu iztržil tudi 60 evrov. Zdaj jo prodaja po 42 evrov, od tega 37 evrov preusmeri v Nek in sklad, Gen pa bo reševal še državno zablodo - Teš 6. Ob številnih priporočilih za popravke trenutne uredbe, ki jih je leta 2011 napisalo računsko sodišče, zato ne preseneča, da se spet postavlja vprašanje nadomestil. Politična matematika po njenih določilih vsakih nekaj let pa je le rezultat slovenske kratkovidne politike. Strokovne primerjave s tujino, ki bi upoštevale vse dajatve občinam in gostoto poseljenosti v okolici jedrskih objektov, ne ponudi nihče. Tako je zgolj sklicevanje na podatek, da bi bilo po predlogu nove uredbe nadomestilo za kubični meter odpadkov v Sloveniji dvestokrat višje kot v Španiji, mogoče politično zlorabiti. A podatki vseeno nakazujejo, da je bilo Posavje leta 2008 politično zelo spretno.
