Potrebujejo širok pogled

Kje nadaljevati gradnjo savskih hidroelektrarn, ko bo jeseni 2017 začela obratovati HE Brežice? V Mokricah ali v Zasavju? V Mokricah je predvidena zadnja izmed šestih posavskih hidroelektrarn; predvidoma bo draga (190 milijonov evrov), njena proizvodnja pa bo šibka (zaradi nizkega padca terena). Po drugi strani je v Zasavju za tretjino manj denarja mogoče proizvesti dobro desetino več elektrike.

Če na dilemo gledate skozi oči ekonomistov iz energetike, je odgovor jasen. Ne nazadnje je to debato tudi odprl Martin Novšak z vizijo Gen energije o začetku gradnje srednjesavske verige leta 2018 – pod pogojem, da ekonomske študije potrdijo razmerja cen in proizvodnje. A že dejstvi, da po omembi vizije ni bil pripravljen na dodatna pojasnila za naš časopis in da je zaskrbljenega brežiškega župana že moral gostiti ter miriti z zagotovili o gradnji HE Mokrice enkrat v prihodnosti, pričata, da je izbira med Posavjem in Zasavjem precej bolj zapletena od primerjave zaslužkov.

Če je Novšak v zvezi z vizijo gradnje bodočih HE na Savi omenjal ekonomske študije, je župan opozarjal na dodatne pozitivne vplive gradnje akumulacijskih jezer, za kar je kot plačnik pristojna država: namakanje, turizem, promet in protipoplavna zaščita. Ob povodnji 2010 je bilo v brežiški občini, kamor se zaradi neurejenih porečij razliva hudourniška voda z Gorenjske, Dolenjske ter Celjskega, poplavljenih več sto hiš. Vsi ti objekti bodo z gradnjo HE Mokrice zavarovani. To je bil tudi razlog, da je regija leta 2000 močno podprla prizadevanja energetike po gradnji spodnjesavske verige. Da bi koncesionar v trenutku, ko bo zgradil najbolj dobičkonosne posavske HE, stroje namesto v Mokrice odvlekel v Zasavje, je za Brežičane blago rečeno nedopustno.

»Energetska podjetja so v državni lasti, država pa bi morala gledati širšo sliko,« je eno od mnenj, ki jih je bilo mogoče slišati te dni. V tej sliki so tudi zaveze Slovenije po povečanju deleža elektrike, proizvedene iz obnovljivih virov, ki pomenijo naša čistejša pljuča. In v tej sliki je tudi slovensko gospodarstvo, ki lahko z izjemo generatorja zgradi in opremi hidroelektrarne v celoti. Investicije v vetrnice in fotovoltaiko pa knjižita Nemčija in Kitajska.

Mar država ni zmožna ali ne želi videti tega širokega pogleda? Iz Ljubljane od leta 2009 namreč prihajajo le pojasnila, da država svojega polovičnega vložka v 0,9-milijardni posel na spodnji Savi ne more več financirati zgolj iz preobremenjenega vodnega sklada. A novega vira ne najde, na novce EU še vedno ne meri. Bodo v novi perspektivi 2014–2020 sredstva Bruslja za protipoplavne ukrepe v Sloveniji spet ostala neporabljena?

Mokriška HE bo kljub nižji proizvodnji kovala dobiček energetiki. A državi, ki je lastnica energetike, lahko ponudi veliko več od dividend. In to že od leta 2016, ko bo predvidoma izdano gradbeno dovoljenje. Zakaj bi torej celotna država skladno z vizijo Gen energije čakala na temeljni kamen v Zasavju do leta 2018, 2019 ali dlje? Prostorski načrt za srednjo Savo v praksi namreč še sploh ne nastaja.