Tiskane izdaje
Povprečen slovenski menedžer ima 47 let. Starostnih ekstremov v obe strani ni veliko, mlajših od 35 je med vsemi vodilnimi manj kot desetina. Slovenci smo narod, ki je izrazito usmerjen v produktivnost in rezultate, to se kaže tudi pri ravnanju vodilnih v gospodarstvu.
Dober menedžer mora imeti občutek za soljudi, empatijo, biti mora visokih etičnih načel in kar nekaj jih je, ki so v naši polpretekli zgodovini pustili izjemno pozitiven pečat, a vsi niso bili takšni. Tisti, ki so se znašli na drugi strani, so krivi, da je bil ugled menedžerskega poklica omadeževan.
Govorimo zlasti o tistih, ki so izrabili družbene in politične razmere ter delovali predvsem za lastne parcialne interese in so, vsaj nekateri, končali tudi v zaporu. Ugled menedžerskega poklica je strmoglavil zlasti ob spremembi generacij in menjavah na vrhovih gospodarskih družb, torej po tem, ko je na primer Igor Bavčar v Istrabenzu nasledil Janka Kosmino, pa Boško Šrot v Pivovarni Laško Toneta Turnška ter po propadu vrste gradbenih velikanov, od SCT, Vegrada in Primorja na čelu.
Združenje Manager povezuje okoli osemsto gospodarskih družb in je stičišče več kot tisoč slovenskih menedžerk in menedžerjev, analize pa kažejo, da so podjetja, ki jih vodijo njegovi člani, po več kazalnikih uspešnejša od povprečja. Blato preteklih spornih dejanj nekaj deset, zdaj že nekdanjih kolegov, je s tega sicer izjemno zahtevnega poklica sprano. Nanj smo z lopatami umazanijo nametali tudi mediji, za katere marsikdo meni, da pogosto kritiziramo neupravičeno in pretirano, pa tudi, da smo sporne poslovne prakse preslikali na večino in je tako senca padla na vse.
Nekateri menedžerji bi si želeli na različne načine na medije tudi vplivati. Tako je znan primer, ko je vodilni menedžer skušal disciplinirati kritične medije in je kolege pozival, naj v njih ne oglašujejo. Ker mediji po eni strani močno vplivajo na javno mnenje in so po drugi strani neke vrste družbeni korektiv, tovrstni pritiski na dolgi rok za nobeno stran ne morejo prinesti nič dobrega. Zato naj velja predvsem, da obe strani svojo vlogo opravljata pošteno in odgovorno.
Združenje Manager, ki je sinoči podelilo stanovsko nagrado manager leta, dobil jo je prvi človek Rika Janez Škrabec, bi lahko bilo, če bi delovalo povezano in usklajeno, močna interesna združba, ki bi vplivala ali celo usmerjala odločitve vladajočih političnih struktur, ne glede na to ali bi delovala v obdobju nestabilnih vlad in gospodarske krize ali pa bi jezdila na valovih aktualnih makroekonomskih gibanj.
Zmagoviti duh kolektivnega športa in povezovanja je v zlatu naših košarkarjev pokazal, da je mogoče priti na vrh. Če smo pred leti veljali za narod individualnih športov, smo dokazali, da smo lahko uspešni tudi v tistih, pri katerih je potrebno sodelovanje. Povezovanje je lahko tudi slog vodenja podjetij. Uspešni vzorci so že tu, Janez Škrabec, že nekaj let ob krkašu Jožetu Colariču tudi eden najbolj uglednih direktorjev pri nas, s povezovanjem poslovnih partnerjev okoli posameznih projektov tako deluje že nekaj let. Naj to postane pravilo, ki nas bo poneslo proti vrhu, pa ne le v kolektivnih športih.
