Poziv, nebo in zadrga

Nad predsednikom najpomembnejše ustanove, ki se bori proti korupciji, je le modro nebo. Da se tega zaveda in da ga v tej državi pač nihče ne more zamenjati pred koncem mandata, je Boris Štefanec javnosti s svojim ravnanjem dal povsem jasno vedeti. Ker so številni pozivi – ki so se začeli prvi dan imenovanja in se nadaljujejo še danes – naj s trmastim vztrajanjem na položaju ne ogrozi boja proti družbeno rakastemu tkivu, obtičali pred vrati šefa KPK, se postavlja vprašanje, kdo je tisti, ki ga lahko pripravi do odstopa in prepreči popolni kolaps in razpad komisije, ki je, brez olepšavanja, v terminalni fazi.

Odgovor na to vprašanje je samo eden in visi na steni Štefanečeve pisarne. Tam je ukaz predsednika republike, ki ga je, kljub pravočasnim opozorilom, imenoval na ta položaj. Ker Borut Pahor govori o prevzemanju odgovornosti, je zdaj zadnji trenutek, da jasno in glasno Štefanecu predlaga odstop. Močno dvomimo, da bo ta preslišal nekaj tako pomembnega, kot je poziv predsednika republike.

Pahor bo tako ne samo prevzel odgovornost za zgrešeno imenovanje, ampak bo – in to je veliko pomembneje – preprečil sesutje KPK. Ki se ne kaže le v nizu afer in nepremostljivo skreganem vodstvu, pač pa tudi v tem, da komisija, če izvzamemo primer Bratušek, kjer se je Štefanec prav tako osramotil, ni storila niti enega koraka naprej. Če mu bo uspel še projekt sistemizacije, ki bo v odločevalski proces vrnila osebje KPK, ki ga je prejšnja sestava upravičeno poslala na obrobje, potem bo to tista poteza, ko v mrtvašnici le še potegnejo zadrgo.

Danes je torej prvi dan štetja, koliko časa bo predsednik republike potreboval za odločen poziv k odstopu. To bo tudi preverjanje, ali in kako odgovornost tudi zares prevzema.