Prodajalci sreče

Vlada je med gradivi, ki čakajo na obravnavo pred ministrskim zborom, objavila novelo zakona o igrah na srečo. Popravki za državo očitno niso na prednostni listi, čeprav se z njimi uklanja evropski komisiji, saj je od javne razprave o popravkih minilo celo malo več kot eno leto.

Kljub počasnemu ritmu je novela, ki jo načrtuje vlada, že kar zgodovinska: po spletu odpira vrata na slovenski trg tujim družbam, ki očitno resno računajo na igralce iz male državice. Zdaj se ne smejo med njimi ne po zemlji ne po spletu sprehajati prodajalci sreče, ki imajo sedež družbe zunaj Slovenije. Zanimivo bo videti, koliko zmorejo v mali deželici upleniti veliki tuji igralci.

Po slovenskem zakonu o igrah na srečo je prirejanje izključna pravica države, ki jo v zvezi s tem pooseblja vlada, saj podeljuje koncesije za klasične in posebne igre na srečo. Igre na srečo so po tej plati državni monopol, kar pa ne velja (več) za nacionalne zakone, saj ima evropska komisija pravico pritisniti na države članice, naj jih prilagodijo evropskim predpisom. Tako jih opominja, da niso osamljen otok sredi ocena, na katerem se smejo sončiti in služiti le domače gospodarske družbe.

Prav zato na vladi oziroma ministrstvu za finance v zvezi z novelo pojasnjujejo, da so »glavne rešitve povezane z ugotovitvami evropske komisije o veljavni pravni ureditvi prirejanja iger na srečo«, ker niso popolnoma usklajene z evropskim pravnim redom. Evropska komisija je državo Slovenijo leta 2012 namreč obvestila o pritožbi Londončana Daniela Talismana, da smejo v Sloveniji stave prirejati le družbe, ki imajo sedež znotraj njenih meja, poleg tega zakon dvema državnima loterijama podeljuje monopol za prirejanje stav – po mnenju angleškega pritožnika je to v nasprotju z evropsko pogodbo o svobodnem opravljanju storitev na notranjem trgu.

Z novelo zakona namerava vlada zdaj ta »odklon« odpraviti, tako da slovenski spletni trg posebnih iger na srečo odpira tujim gospodarskim družbam. Vlada bo, kot predvideva novela zakona, še naprej podeljevala 15 koncesij za klasične igre in 45 za posebne, toda glede na veljavno ureditev bo podeljevala še koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo po spletu, med katerimi je, na primer, poker.

Za te koncesije, pri katerih novela zakona ne omenja števila, se bodo torej smele potegovati tudi tuje gospodarske družbe. Stave po noveli tudi ne bodo več štele za klasične igre na srečo. To so v resnici velike spremembe v veljavnem sistemu, v katerem od uveljavitve novega zakona leta 1995 ni bilo velikih presenečenj – in od takrat sta ga izvršna in zakonodajna oblast spremenili le šestkrat.

Skoraj vsa Slovenija je bila leta 2007 na nogah, ko sta Hit in največja veriga igralnic na svetu Harrah's Entertainment napovedala, da skupaj načrtujeta projekt megazabavišča na območju Nove Gorice. V javnosti je že takrat prevladalo mnenje, da je Slovenija že zadosti prežeta z igrami na srečo, zdaj pa takšna mnenja niti niso več pomembna.