Propad jamajške koalicije

Zeleni politik Cem Özdemir je »jamajške« kandidatke za novo nemško vlado zaman pozival, naj se v času svetovnih kriz in vse močnejšega desnega populizma v Evropo zavedajo domoljubne odgovornosti. Dva meseca po volitvah v bundestag so se v nedeljo dokončno razletela pogajanja o koaliciji med CDU/CSU, liberalci in zelenimi pod taktirko kanclerke Angele Merkel. Pravzaprav je vse manj možnosti, da bo krščanskodemokratska veteranka sploh lahko sestavila svojo četrto vlado, saj so njeni dosedanji socialdemokratski partnerji še v nedeljo poudarjali odločenost ostati v opoziciji. Bi mnenje ob morebitnem umiku Merklove spremenili? Bi lahko Nemčija dobila manjšinsko vlado ali pa jo vendarle čakajo nove volitve?

Za zdaj je jasno le, da se v težavnih časih po zgodovinskem begunskem navalu in vzponu skrajnih nacionalistov tudi osrednji evropski državi nakazuje politična nestabilnost, ki je še posebno presenetljiva zato, ker gre državi gospodarsko in drugače tako dobro. Nemška gospodarska rast spet poganja vso Evropo, dobro deluje država blaginje, a je prihod poldrugega milijona beguncev, od katerih so nekateri Nemčijo pretresli s terorizmom, kriminalom in s spolnim nasiljem nad ženskami, pustil tako globoke rane v političnem življenju osrednje države, da je prej »večna« kanclerka, ki ji očitajo odprtje meja, na septembrskih volitvah dosegla le borno zmago. Zdaj pa je begunska tematika kriva tudi za njen poraz, saj je nesojene koalicijske partnerje najbolj razdeljevalo vprašanje priseljevanja družinskih članov beguncev z omejenim statusom.

Po propadu nemške jamajške koalicije je najprej pričakovati obtoževanja o krivdi. Je zelena siva eminenca Jürgen Trittin, pod socialdemokratskim kanclerjem Gerhardom Schröderjem minister tako v spodnjesaški kot v zvezni vladi, že vse od začetka načrtoval torpediranje svojih »realnih« kolegov Özdemirja in Katrin Göring-Eckardt? Se je s figo v žepu pogajal krščanskosocialni bavarski premier Horst Seehofer, ki so ga na septembrskih zveznih volitvah pretresle hude izgube v najjužnejši nemški deželi? CSU na Bavarskem bolj ali manj absolutno vlada že šestdeset let, zdaj pa se mora bati prihodnjih deželnih volitev in v strahu pred nacionalistično Alternativo za Nemčijo so prav bavarski konservativci najbolj ogorčeno nasprotovali begunski politiki kanclerke Merklove. Med pravkar propadlimi koalicijskimi pogajanji so nekateri ambivalentnosti obtoževali tudi liberalno FDP, ki je komajda vstala iz zunajparlamentarne opozicije, drugi so krščanskim demokratom pripisovali premajhno navdušenje za še en mandat »levičarske« Angele Merkel.

Nacionalistična AfD pa ostaja tretja največja stranka bundestaga in sredinska Nemčija bo morala poiskati odgovore na krizo, v kateri se nahaja. Bodo nove rešitve veliko boljše od tistih, ki so jih v Berlinu pravkar pokopali? To se bo šele videlo.