Tiskane izdaje
Ob obisku madžarskega premiera Viktorja Orbána je bilo mogoče slišati, da se Slovenija vse bolj obrača proti vzhodu. Še nekoliko bolj vzhodno od Madžarske – v najrevnejši evropski državi Moldaviji – je oblast tako odtujena od naroda, da je morala nova proevropska vlada priseči na skrivaj, saj so razjarjeni protestniki ceremonijo poskušali preprečiti z vdorom v poslopje parlamenta.
»Slavnostna« prisega, kar bi moralo biti praznik demokracije, je zato potekala v strašni naglici. Skupaj je trajala šest minut, zato novi premier Pavel Filip ni imel časa niti, da bi predstavil nov vladni program, nekateri ministri pa so svoje »ustoličenje« celo zamudili, saj so ga zaradi pritiska demonstrantov in opozicijskih poslancev iz osrednje dvorane preselili na neznano lokacijo.
Tako kot madžarska ograja tudi »moldavska vlada v naglici« ni nekaj, po čemur bi se bilo treba zgledovati. Za oboje je odgovorna tudi Evropska unija, ki ji v Moldaviji niso najbolj po volji predčasne volitve, kar zahteva opozicija, saj se, sodeč po javnomnenjskih anketah, zmaga obeta proruskim strankam. Te napovedujejo razveljavitev pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo in povezovanje z alternativno Evrazijsko unijo, ki jo vodi Rusija.
Se v Bruslju zavedajo, da sta edina alternativa predčasnim volitvam kaos in nasilje, ki še zdaj pretresata Ukrajino, kjer so po tako opevanem »Majdanu« novo vlado prav tako ustoličili kar brez volitev. Ukrajina je daleč največji poraz tako imenovanega evropskega vzhodnega partnerstva.
Moldavija je več kot zgodba o razklanosti med Vzhodom in Zahodom. Je dokaz, da narod ponekod še vedno zna stopiti skupaj, čeprav šele takrat, ko slabše ne more več biti. V Moldaviji proruski in proevropski protestniki zdaj skupaj protestirajo proti skorumpirani oligarhiji. Moldavski narod – Romuni, Rusi in Ukrajinci – je presegel delitve. Nekaj, po čemur bi se bilo treba zgledovati.
S skorumpirano elito niso zmogle ali pa niso hotele opraviti niti proevropske koalicije, ki vladajo že od leta 2009. Še več, v tem času je izbruhnila celo največja finančna afera v zgodovini Moldavije, ko je neznano kam izpuhtelo več kot milijardo ameriških dolarjev. Šlo je za sredstva, ki jih je Moldavska narodna banka posodila trem moldavskim bankam – Unibank, Banca Socială in Banca de Economii, breme njihovega reševanja pa je padlo na pleča davkoplačevalcev. Zveni znano, mar ne?
Zaradi »ropa stoletja« je nacionalna valuta (lei) izgubila veliko vrednosti: cena elektrike se je zvišala za kar 37 odstotkov, plina in kruha pa za 15 odstotkov in prav vse hujša revščina je ljudi spodbudila k borbi. V igri je predvsem njihovo dostojanstvo. Kolikor jim ga je sploh še ostalo. V najrevnejši evropski državi povprečna plača znaša pičlih 211 evrov, kar četrtina odraslih oseb pa je prisiljena v »gastarbajterstvo«.
