Razred ne bo dovolj

Ministrstvo za finance je napovedalo, da četrtega davčnega razreda na dohodninski lestvici ne bo podaljšalo še v davčno leto 2016, potem ko je vlada leta 2014 sklenila, da se mu leta 2015 javne finance še ne morejo odreči. Uvedel ga je zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) iz leta 2012, a le kot začasno protikrizno pomoč za javne finance v letih 2013 in 20014.

»Upoštevajoč zmerno gospodarsko rast, ki naj bi se po napovedih ohranila do leta 2016, zvišanje stopnje zaposlenosti in predvsem predvidene ukrepe sedanje vlade za to in naslednje leto četrtega dohodninskega razreda ne bomo podaljšali,« razkrivajo na ministrstvu za finance o svojih načrtih na vrhu dohodninske lestvice. O drugih posegih vanjo za zdaj niso pripravljeni razpravljati. Do uvedbe začasnega četrtega davčnega razreda se je takrat najvišji, tretji razred začel pri 15.681,03 evra, z Zujfom pa je vlada mejo med drugim in tretjim davčnim razredom zvišala za skoraj tri tisoč evrov, na 18,534 evra. Tega popravka ni uvrstila med začasne, vsekakor pa je z njim spremenila razmerja med zavezanci in njihovo obremenitvijo.

Od popravkov prek Zujfa je dohodninska lestvica čudno nesorazmerna: prvi davčni razred seže do neto davčne osnove 8021,34 evra, v drugem je zgornja meja pri 18.960,28 evra, tako da je približno 2,36 višja kot zgornja meja prvega, zgornja meja tretjega davčnega razreda, ki seže do 70.907,20 evra, pa je kar 3,74-krat višja od spodnje meje. Statistika o odmeri dohodnine za leto 2013, ki jo je finančna uprava izpeljala lani, opozarja še na druga »nevarna razmerja« v dohodninskem razredu: najštevilnejši prvi dohodninski razred, v katerem je 60 odstotkov zavezancev, zbere 12 odstotkov dohodnine, 31 odstotkov zavezancev iz drugega razreda je zbere skoraj 40 odstotkov, razpotegnjeni tretji razred, v katerem je 8,35 odstotka zavezancev, plača 39,35 odstotka dohodnine. V četrtem davčnem razredu je 0,34 odstotka zavezancev, ki k letni dohodnini prispevajo 8,64 odstotka. Tudi dohodnina torej najbolj pritiska na tako imenovani srednji dohodkovni razred, ki na različnih področjih plačuje visoko cene krize.

Trirazredno dohodninsko lestvico, ki ji je Zujf začasno prilepil četrti davčni razred, je 1. januarja 2007 uvedel dohodninski zakon iz paketa obsežne davčne reforme. Postopno so iz letne davčne osnove za dohodnino izpadli pomembni davčni viri – dividende, kapitalski dobički, obresti in najemnine. Gospodarske in socialne okoliščine, v katerih je veljavni zakon nastal, so bile precej drugačne od sedanjih, saj sta leta 2008 po državi udarili gospodarska in finančna kriza. Obdavčitev z dohodnino se od 1. januarja 2014 potiho viša, ker so olajšave in meje davčnih razredov zamrznjene na številke iz leta 2013.

Od 1. januarja 2008 je zakonodajalec kar petnajstkrat spremenil in dopolnil zakon o dohodnini, v dobro ali škodo zavezancev, in prav zdaj se pripravlja na nove popravke. Ne bomo se čudili, če se prihodnje leto ministrstvo za finance ne bo ustavilo le pri četrtem davčnem razredu, ampak bo z večjim zamahom posodobilo dohodninski sistem pred novim davčnim letom 2017. Čas je za prenovo.