Razštelana kohezija

Dobili smo novo vladno kohezijsko službo, vprašanje pa je, ali tudi novo državno kohezijsko politiko. Takšno, ki bo kos trdovratnim notranjim zajedalcem v različnih pojavnih oblikah, zaradi katerih se nam vse pogosteje dogajajo blokade izplačevanja evropskih sredstev. Po najbolj pesimističnih scenarijih bi po zadnji tovrstni palici iz Bruslja lahko bila ogrožena celo likvidnost državnega proračuna.

Evropska komisija (EK) je namreč Sloveniji zaustavila za 185 milijonov evrov izplačil, posredno pa za kar celo milijardo evrov. Kakor je razumeti, nam EK očita pomanjkljivosti pri upravljanju evropskih sredstev, sistemu revizij in nadzoru. Tudi pri sistemu nadzora gradbenih projektov, ker naj bi v naši državi zahtevali predvsem slovenske nadzornike oziroma tiste, ki so vključeni v Inženirsko zbornico Slovenije (IZS). IZS to zanika in pojasnjuje: V Sloveniji velja zakonska ureditev (ki upošteva evropsko direktivo), da je vodja gradbenih projektov reguliran poklic. Priznanje tovrstne kvalifikacije pri nas lahko dobi seveda tudi tuji državljan.

Odgovori drugih vpletenih strani, tako organa upravljanja – zdaj je to nova vladna kohezijska služba, prej pa je bilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – kakor organa nadzora, kar naj bi bil tudi urad za nadzor proračuna, so manj neposredni. Vsi priznavajo, da zaradi te zaustavitve izplačil evropskih sredstev trpi državni proračun, s tem pa seveda upravičenci do evropskih sredstev. Težko pa je dobiti odgovor na vprašanje, kdo je pravzaprav »zamočil«. Ali pa je morda tudi EK prehitevala? A že doma ni povsem jasno, kdo je za kaj odgovoren in tako kriv za takšno bruseljsko zaušnico. Tako na uradu za nadzor proračuna odgovarjajo, da očitki v pismu evropske komisije niso usmerjeni proti njim, podobno bodo pojasnjevali pri organu upravljanja.

Prehitevala je tudi evropska komisija. Ne nazadnje, kakor odgovarjajo slovenski organi, gre pri ravnanju EK za precedens, saj je pravilo glede takšnih ukrepov komisije jasno. Pravilo namreč omogoča državi članici, da se lahko na končno poročilo (ki mora biti pri nas v slovenskem jeziku) odzove, pojasni morebitne napake ali zanika obtožbe v njem. Zdaj se je zgodilo drugače, dobili smo zgolj osnutek poročila v angleščini in hkrati že zablokirana sredstva, predhodne možnosti za pojasnila, odgovorov in zagovorov pa ne.

Morda pa lahko grožnjo iz Bruslja beremo tudi drugače. Kot trd opomin, naj se slovenska stran in njeni raznovrstni organi za upravljanje bruseljskih milijard končno zberejo in ugotovijo, kje v sistemu so napake in kje pušča. Videti je, kakor da se pravzaprav nobeden od domačih organov ne čuti posebej izzvanega, evropski denar pa izgubljamo vsi.

Svarila, da je lahko že aprila ogrožena likvidnost proračuna, so resna. Ali dovolj, da bodo razjasnitve, zakaj je Bruselj zaustavil izplačila, pripravljene in blokada odpravljena, naša »razštelana« kohezija pa urejena, bomo videli kmalu. April je pred vrati.