Rep

Z novo, zdaj že 14. vlado v samostojni Hrvaški se za našo južno sosedo začenja še eno, morda kratko, morda celo daljše obdobje. Tokrat ne več zgolj lepih besed in optimizma, ampak bodo odslej štela le dejanja in izpolnjevanje tistega, kar je Andrej Plenković, pred štiriindvajsetimi urami še mandatar, danes pa že predsednik vlade, s strankarsko ekipo obljubljal v predvolilnem času.

Precej dela ga čaka. Tako kot njegovih devetnajst ministrov. Precej korupcije, tudi škodljive zakonodaje, povrhu vsega še neusklajene z zakonodajo EU, nekaj zgrešenih projektov, dolgov, ki krepko najedajo proračun – samo prihodnje leto čaka Hrvaško odplačilo dobrih treh milijard evrov nakopičenih dolgov – in navsezadnje tudi nakopičeno nezadovoljstvo državljanov je le vrh kupa neprijetnosti, s katerimi se bodo morali Plenković in njegova ekipa spopasti. Že danes. Jutri še odločneje.

Še prej pa bo treba pojasniti, v čem bo HDZ danes v partnerstvu s stranko Most neodvisnih strank boljši in kakovostnejši kot pred nekaj meseci, ko je isto politično partnerstvo zrušilo samo sebe in povzročilo eno največjih političnih kriz v državi do zdaj. Rep njunega skupnega delovanja preteklih nekaj mesecev se bo zagotovo še dolgo časa vlekel za partnerstvom obeh strank, ki za seboj nista pustili kaj veliko dobrega. Zdaj spet zelo veliko obljubljata. Od tistih, ki veliko obljubljajo, v tem primeru sta to HDZ in Most, državljani veliko pričakujejo. Vendar oboji radi pozabljajo, da se kaj lahko zgodi kaj nepričakovanega. Še posebno v neprijetnih časih, v katerih se je znašla Hrvaška, ki se je skorajda že ustalila na repu številnih evropskih statističnih lestvic. Zdi se, da se nova hrvaška oblast premalo zaveda, za kakšno breme gre, ko državljanom obljublja veliko vsega. Prevelikim pričakovanjem lahko sledi tudi kakšno razočaranje. Pojasnjevanje za nekatere morda neljubih potez, daleč od obljubljenih, pa utegne biti dodatna moreča naloga.

Zanimivo bo opazovati, kako se bosta partnerja, starejši HDZ in mlajši Most, lotila naloženega jima bremena. Vsi vedo, da si je HDZ, stranka, za katero se vlečejo očitki, da je bila uničevalka države, znova nadela nova oblačila; deloma v obliki novega predsednika Andreja Plenkovića, deloma v obliki mladih, s preteklostjo menda neobremenjenih kadrov. Tudi v vladi zdaj sedijo nekateri kadri, ki s »starim« HDZ nimajo več veliko skupnega, vendar kaj, ko imajo v strankarsko-svetovalnih strukturah prav »stari«, nepreoblečeni kadri še kar nekaj besede. Nihče ne pričakuje, da bo HDZ takoj popolnoma prelomila z neslavno strankarsko preteklostjo. Zato je strah pred repi in starimi vzorci še kako upravičen.

Stranka Most sporoča, da bo ostala to, zaradi česa je nastala. To je že vlilo in bržkone vliva še zdaj nekaj strahu tistim v hrvaški politiki, ki nikakor ne morejo iz zastarelih okvirov. Ogroženost je mogoče slutiti zaradi številnih očitkov, ki letijo prav na Most.

Državljani zaradi (pre)mnogih razočaranj niti od nove oblasti ne pričakujejo veliko, vendar upajo, da bo jutri kljub vsemu bolje, kot je danes. Jih je pa tudi strah, da bi jih kakšen rep iz preteklosti omamil, da le ne bi uvideli (in občutili), da se ne spreminja nič.