Resnična Islamska država

Saudska Arabija, morda najbolj hvaležna stranka svetovnih trgovcev z orožjem in prapočelo Islamske države kot take, je dolgo čakala na »svojo vojno«.

Objavljeno
31. marec 2015 16.52
SAUDI-YEMEN-CONFLICT-FILES
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Saudske sile skupaj z devetimi sunitskimi arabskimi državami iz dneva v dan zaostrujejo napade na cilje šiitskih upornikov v Jemnu, ki so v zadnjega pol leta prevzeli nadzor nad večjim delom države.

Takšne – strogo koordinirane in dolgo načrtovane akcije, ki ničesar ne prepušča naključjem – v moderni zgodovini Bližnjega vzhoda še ni bilo. Saudski dvor ima pri bombardiranju najbolj revne arabske države, kjer število prebivalcev raste najhitreje v regiji in kjer vodni viri dobesedno sušijo, absolutno podporo sunitskega dela arabskega sveta, Turčije in seveda tudi Združenih držav Amerike.

Najbolj »neposredno« podporo so Riadu ponudili v Kairu, kjer nikoli niso preboleli zgodovinske travme, ki jo je egiptovska vojska v šestdesetih letih prejšnjega stoletja med svojo propadlo vojaško operacijo, v katerih je bilo ubitih skoraj 40 odstotkov vseh egiptovskih sil, doživela v puščavah in gorah Jemna. Egipt je proti Adenskemu zalivu, preko katerega gre kar 70 odstotkov vseh svetovnih trgovskih ladijskih poti, že prvi dan napadov poslal štiri vojaške ladje. Od razmer v Jemnu je močno odvisen promet skozi Sueški prekop. Od sueških »vinjet« je v velikem delu odvisno sicer sila šibko egiptovsko gospodarstvo. Egiptovska država, torej. Ta je po vojaškem državnem udaru julija 2013, ko so generali (ponovno) prevzeli oblast, močno odvisna od saudske denarne pomoči. Ta se šteje v milijardah dolarjev. Ob tem ne gre zanemariti tudi egiptovske cenene – in množične – delovne sile na začasnem delu v Saudski Arabiji.

Vodja egiptovske vojaške hunte feldamršal Abdel Fatah al Sisi je napovedal, da je Kairo v Jemen – v sklopu »arabske koalicije« – pripravljen poslati tudi kopenske sile. Jasno je namreč, da bo do kopenskega posredovanja v Jemnu prej ali slej prišlo. Ob saudsko-jemenski meji na ukaz začetek kopenske ofenzive čaka 150.000 vojakov. Vprašanje je le, ali bodo ti v pohodu na Sano, ki jo še vedno obvladujejo hutijevski uporniki, ki jih je nekdanji, Riadu in Združenim državam zvesti režim ves čas stiskal v kot, nosili uniforme saudskega dvora ali Arabske lige. Ta je v nedeljo v Šarm el Šejku namreč sprejela sklep o ustanovitvi skupnih sil – nekakšne sunitske arabske vojske.

Saudska Arabija, morda najbolj hvaležna stranka svetovnih trgovcev z orožjem in prapočelo Islamske države kot take, je dolgo čakala na »svojo vojno«. Riad – največji pokrovitelj terorizma na svetu – je v zadnjih letih storil vse, da bi tako v Iraku, Siriji, Jemnu in tudi drugod v regiji v kontekstu svojega »svetega« sektaškega boja s šiitskim Iranom in njegovimi zavezniki (Hezbolah, sirski režim, hutijevski uporniki v Jemnu) sprožil velik konflikt in bil pri tem izjemno uspešen. Ena najbolj »umazanih« in nedemokratičnih držav, katere cilj je ohranitev dominacije nad trgom z nafto in večjim delom regije, zdaj vodi vojno koalicijo, najmočnejšo silo znotraj bližnjevzhodne že dolgo ne več le hladne in ne več dolgo le regionalne vojne.

Ob tem nikakor ne gre pozabiti, da je do saudskega napada na šiitske upornike v Jemnu prišlo v dneh, ko so v švicarski Lozani potekala »iranska jedrska pogajanja«. Riad živi v smrtnem strahu, da bi ta uspela in bi Teheran po dolgih letih osame vendarle uredil odnose z Zahodom. To je mogoče preprečiti le tako, da se Iran povleče v vojno. Za vsako ceno.